Kako so nas z bančno luknjo potegnili za nos

Kako so nas z bančno luknjo potegnili za nos

Ekonomist Veljko Bole je izračunal, da je bila ocena velikost bančne luknje, ki je botrovala sanaciji bank leta 2013, pretirana. Samo v primeru NLB in NKBM je bila ocena kapitalskega primanjkljaja skupno precenjena za poldrugo milijardo evrov, danes piše Dnevnik.

Po informacijah časnika je Bole v študiji o sanaciji bank leta 2013 na temelju različnih predpostavk in ob upoštevanju dejanskih makroekonomskih gibanj izračunal, da je bil kapitalski primanjkljaj v obremenitvenih testih, ki so bili podlaga za nato izvedeno sanacijo v NLB, NKBM, Abanki, Banki Celje, Probanki in Factor banki, močno pretiran in da je napaka težka več milijard evrov.

Boletova študija je zaupna, avtor pa je po navedbah časnika zatrdil, da je ne bo komentiral tudi, če ga njen naročnik odveže molčečnosti. Je nadaljevanje enega od dveh strokovnih mnenj, izdelanih za potrebe odškodninske tožbe, ki so jo proti Banki Slovenije in saniranim bankam napovedali v Pozavarovalnici Sava zaradi oškodovanja, ki so ga utrpeli ob izrednih ukrepih ob sanaciji bank in posledičnem izbrisu.

“Sava Re v zvezi z zadevo vodi postopke, s katerimi želi zavarovati svoje interese, s ciljem pridobitve pravice do pravnega varstva. Glede na to, da se v kratkem pričakuje odločitev ustavnega sodišča, ki je zadevo začelo ponovno obravnavati pred dnevi, in bo pomembno vplivala na naše nadaljnje aktivnosti, v tej fazi postopkov ne moremo komentirati,” so za časnik povedali v pozavarovalnici.

Ob Boletovem mnenju je pripravljeno še strokovno pravno mnenje, nadaljuje časnik. Njegov avtor je Janez Čebulj, nekdanji predsednik ustavnega sodišča. Oba sta po informacijah časnika ugotovila, da je bilo ravnanje države in Banke Slovenije, ki je operativno vodila sanacijo bank, napačno. S pravnega vidika ustavno sporno, z ekonomskega vidika pa naj ne bi bilo upravičeno ne na mikro- ne na makroekonomski ravni.

Sanacijo bank že od začetka spremlja vrsta kritik, na to temo je Nacionalni preiskovalni urad sredi leta izvedel hišne preiskave. Akterji, vpeti v zgodbo, pa nestrpno pričakujejo odločitev ustavnega sodišča o oceni ustavnosti novele zakona o bančništvu, eni od podlag za razlastitve imetnikov delnic in podrejenih obveznosti v leta 2013 podržavljenih bankah.

Scroll to top
Skip to content