Erjavec upa, da bo Cerar svoje poslance prepričal o potrebnosti novele zakona o tujcih

Prvak DeSUS Karl Erjavec meni, da je še prostor za izboljšanje novele zakona o tujcih, ki jo sicer v DeSUS podpirajo. Ob vprašanju pomislekov v SMC glede predloga pa poudarja, da SMC kot največja vladna stranka nosi odgovornost za varnost državljanov. Zato pričakuje, da bo premier Miro Cerar znal svoje poslance prepričati, zakaj je novela potrebna.

Erjavec je v izjavi novinarjem ob robu seje izvršnega odbora stranke komentiral tudi pismo generalnega sekretarja Sveta Evrope Thorbjorna Jaglanda premierju Cerarju, v katerem je izrazil zaskrbljenost zaradi vladnega predloga novele zakona o tujcih. Po Jaglandovih besedah namreč sproža vrsto vprašanj v zvezi z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah.

Kot je dejal Erjavec, razume kritiko generalnega sekretarja Sveta Evrope, saj je pač tisti, ki mora skrbeti, da se človekove pravice razvijajo in čim bolj spoštujejo. Vendar prvak DeSUS ocenjuje, da novela nikakor ne posega v ustavno zagotovljene pravice, zato jo bodo v DeSUS v parlamentarnem postopku podprli.

Ob tem zunanji minister opozarja na mednarodne okoliščine oz. v soseščini. “Kot vlada smo dolžni zavarovati naše državljane, v zakonu pa je dovolj varovalk, da ne bi prihajalo do zlorabe,” je dejal. Navedel je izjeme, ki jih zakon predvideva pri ukrepih ter tudi spomnil, da je za aktivacijo ukrepov potrebna dvotretjinska večina vseh poslanskih glasov.

Novela zakona bi po njegovih besedah veljala le v izjemnih razmerah, če na Zahodni balkanski poti ne bi obvladovali migrantskega vala in bi se dnevno lahko zateklo v našo državo po več tisoč ljudi, kar bi lahko po Erjavčevih besedah povzročilo težave pri delovanju države. Spomnil je, da je v času prvega migrantskega vala prišlo tudi od 10 do 15 tisoč migrantov dnevno. Morebitni drugi migrantski val pa bo povsem drugačen tudi po strukturi, je poudaril Erjavec in pojasnil, da ne gre za ljudi, ki bežijo iz vojnih območij, pač pa predvsem za ekonomske migrante iz Afganistana, Pakistana in podsaharske Afrike.

Čeprav se je koalicija na načelni ravni uskladila glede predloga novele zakona, pa je med koalicijskimi poslanci čutiti negotovost glede vsebinskih rešitev. Pomisleke naj bi imeli predvsem v SMC, zlasti podpredsednik stranke in predsednik DZ Milan Brglez. V SMC so po torkovi seji poslanske skupine sicer pojasnili, da se o vsebinskih rešitvah še niso pogovarjali.

Po Erjavčevem mnenju je gotovo še prostor, da se novela zakona v postopku spremeni, dopolni, izboljša ali da se jasneje navede dikcije. Kakšne so razmere v SMC Erjavec ne ve, a meni, da slednja kot največja koalicijska stranka nosi odgovornost za varnost državljanov.

Izvršni odbor DeSUS je sicer danes razpravljal tudi o kongresu stranke, ki bo 18. februarja v Ljubljani, Erjavec pa bo edini kandidat za predsedniško funkcijo. Kot pravi, bo njegov kongresni nagovor, v katerem bo predstavil videnje stranke v prihodnje, že vstop v volilno kampanjo pred državnozborskimi volitvami, ki jih pričakujejo spomladi ali junija leta 2018. Stranka se bo že pripravila za novo obdobje, a to ne pomeni, da “ne bomo še naprej konstruktivno delovali v koaliciji”, je dodal prvak DeSUS.

Če je kandidat za predsednika DeSUS le eden, pa je več kandidatur za podpredsedniško funkcijo. O tem bo sicer še razpravljal svet stranke, je povedal Erjavec in dodal, da vse aktivnosti v zvezi s kongresom potekajo normalno. Na kongresu bodo po njegovih besedah predstavili tudi nekatere vsebinske in organizacijske spremembe, med drugim vodstvo stranke uvedli kot njen poseben organ. Glede na dinamiko vsakodnevnega odločanja je po Erjavčevem mnenju takšen organ nujno potreben, saj je sprotne operativne politične odločitve doslej sprejemal izvršni odbor.

Erjavec je danes tudi ponovil, da DeSUS ne bo imela svojega kandidata na letošnjih volitvah za predsednika republike. V stranki se še niso odločali o tem, koga bi lahko podprli, saj morajo še počakati na kandidature.

Uredništvo vse bralce vabi h kulturnemu izražanju mnenja in k spoštljivi razpravi z ostalimi.

Zapisi, ki po presoji administratorja presegajo meje primernega izražanja, napadajo dostojanstvo drugih, spodbujajo sovraštvo ali pozivajo k nasilju, bodo izbrisani.

Povezane teme

Karel Erjavec, Miro Cerar, Slovenija, zakon o tujcih
Aktualno

Hoški svetniki potrdili občinski prostorski načrt za Magno

Svetniki občine Hoče-Slivnica so na današnji izredni seji brez posebne razprave in po hitrem postopku v 20 minutah potrdili spremembo občinskega prostorskega načrta, ki se se nanaša na vzpostavitev nove proizvodne cone v neposredni bližini letališča, ki bo nastala za potrebe avtomobilskega giganta Magna. Trši oreh za občino so pogajanja s kmeti.

Aktualno

S sekiro nad policiste

Mariborski policisti so v nedeljo odvzeli prostost 44-letniku, ki je namerno poškodoval sosedovo lastnino in mu grozil, ob policijski intervenciji pa grožnje naslovil tudi na policiste. Ko so ga ti želeli prijeti, je proti enemu od njih zamahnil s sekiro, so sporočili s Policijske uprave (PU) Maribor.

Rubrika Aktualno

Aktualno

Umrl je Vitalij Čurkin

Kategorija: Svet Mon, 20 Feb 2017 20:32:00 +0100 New York – V New Yorku je včeraj dan pred 65. rojstnim dnevom umrl ruski veleposlanik pri Združenih narodih (ZN) Vitalij Ivanovič Čurkin. Leta 2006 je nasledil Sergeja Lavrova na položaju veleposlanika Rusije pri ZN, Lavrov pa je postal ruski zunanji minister. Čurkin je imel doktorat iz zgodovine, pred prihodom v ZN pa je bil med drugim veleposlanik v Kanadi, Belgiji ter zvezi Nato in posebni predstavnik ruskega predsednika za pogajanja o nekdanji Jugoslaviji od leta 1992 do 1994. Veljal je za enega najbolj znanih veleposlanikov pri ZN, ne le zato, ker je več kot desetletje zastopal stalno članico varnostnega sveta, ampak tudi zaradi doslednega zagovarjanja interesov Rusije in njenih zaveznic, kot je Srbija.

Aktualno

Magna v Hočah: Svetniki prižgali zeleno luč, kmetje rumeno

Občinski prostorski načrt (OPN) za Magnino industrijsko cono je potrjen. Svetniki občine Hoče – Slivnica so bili na današnji seji soglasni, da slabih sto hektarjev ob Letališču Edvarda Rusjana in slivniškem avtocestnem križišču namenijo industriji. Njiv, kmetijskih zemljišč torej tam ne bo več. Zrasel naj bi tovarniški kompleks kanadskega proizvajalca avtomobilskih delov Magne, ki ima svojo povezano družbo Magna Steyr v Gradcu. Kompleks na slovenskem Štajerskem naj bi se širil postopoma, z dograjevanjem do leta 2022. Prvo fazo zaposlovanja in gradnje je Magna že napovedala, v ličarskem obratu bo delo dobilo 400 ljudi. A potrditev občinskega prostorskega načrta v celotni poti do prihoda Magne predstavlja šele približno polovico zgodbe, meni župan občine Hoče – Slivnica Marko Soršak. “To je šele pogoj, da lahko investitor poda vlogo za subvencijo in da lahko vlada potrdi strateško investicijo.” Magna naj bi se potegovala za subvencije v višini 17 milijonov evrov. Problem s kmeti še ni rešen Potem ko bo urejeno lastništvo zemlje in bo Magna podpisala pogodba z gospodarskim ministrstvom, se lahko investitor loti pridobivanja gradbenega dovoljenja. Občina mora z lastniki zemljišč na območju bodoče cone, kjer je zarisana prva faza, skleniti 31 prodajnih pogodb. Za nadaljnjo širitev Magnine tovarne bo občina parcele odkupovala sproti. “Osemnajst lastnikov se je že odločilo za prodajo, 13 pa še ne, ker želijo menjavo zemlje. Njihove pogoje smo predali ministrstvu,” je pojasnil župan Soršak. Časa ni veliko, Magna želi začeti gradnjo že poleti. Začetek proizvodnje je začrtan do jeseni 2018. Župan verjame, da bodo lastniška razmerja in zaplete s kmeti rešili do sredine marca in da ukrepa o razlastitvi ne bo treba uporabiti. Rado Lobnik, kmet iz Hotinje vasi, ki ga ponudba slabih 10 evrov za kvadratni meter zemlje ne mika, saj bi rad nadaljeval kmetovanje na enako prvovrstnih njivah in se tako preživljal še naprej, pa pravi: “Minister Počivalšek se še vedno ukvarja s tem in

Aktualno

Grčija skozi rožnata očala

Kategorija: Evropa Mon, 20 Feb 2017 20:25:00 +0100 Bruselj – Grška dolžniška saga se sicer nadaljuje, a pretresi, ki jih povzroča, v novih okoliščinah ne povzročajo večjih težav, saj so omejeni na Grčijo. Tudi v primeru zaostritve širši vplivi niso pričakovani. Glavno sporočilo z zasedanja finančnih ministrov skupine z evrom je bilo, da se bo misija strokovnjakov iz institucij, ki nadzirajo izvajanje grškega varčevalno-reformnega programa, vrnila v Atene. Ko bo končan njihov pregled sprejetih varčevalno-reformnih ukrepov in bodo upnice zadovoljne z njim, bodo lahko Aten dobile nov sveženj pomoči. Injekcije potrebujejo pred julijem, ko morajo vrniti za okoli sedem milijard evrov dolgov. Vodja skupine z evrom, nizozemski finančni minister Jeroen Dijsselbloem, je napovedal, da bo pri ukrepih v Grčiji narejen premik – od varčevanja h globokim reformam. Da bi zadovoljila zahteve upnic, mora vlada Aleksisa Ciprasa narediti več …

Aktualno

Krpanje »obsoletnega«

Kategorija: Komentarji Mon, 20 Feb 2017 20:00:00 +0100 Kaj je novega, bi se lahko vprašali po münchenski varnostni konferenci, ki so jo vsi v Evropi s strahom in negotovostjo pričakovali predvsem zaradi novega, iz steklenice pobeglega »Trumpovega duha«. Nič, se glasi lakoničen odgovor: »Pri nas na Zahodu že 25 let samo staro popravljamo«. Kar velja tako za EU, ki nam je medtem začela že krepko razpadati (brexit), kot za Nato, ki ga celo sam vrhovni šef razglaša za »zastarelega«.Vseeno pa je dobro, da je novi ameriški podpredsednik Mike Pence v Münchnu, dvakrat pa tudi v Bruslju (na sedežu Nata in EU), umiril vsaj največjo paniko, ki so jo na tej strani Atlantika povzročile »hitrostrelne« izjave Donalda Trumpa. Celo zelo dobro je. V paniki je težko trezno razmišljati, Nato, za katerega je Pence zatrdil, da »ostaja ključni steber Zahoda«, …

Aktualno

Dvomov ni več: v Lahtiju tudi »Schlieri« (VIDEO)

Kategorija: Zimski Mon, 20 Feb 2017 19:05:00 +0100 Lahti – Zgolj dva tedna po padcu na svetovnem pokalu v Oberstdorfu je avstrijski smučarski skakalec Gregor Schlierenzauer, s 53 zmagami najtrofejnejši v zgodovini, že nared za vrnitev, kar pomeni, da bo nastopil tudi na prihajajočem nordijskem svetovnem prvenstvu v Lahtiju. Po intenzivnem sobotnem treningu se je 27-letnik včeraj in danes v Seefeldu in Tschaggunsu ponovno preizkusil tudi v skakanju, ker mu je šlo dobro, pa se je odločil, da bo jutri z avstrijsko odpravo odpotoval proti Finski. »Ne bi se mogel vrniti tako hitro brez podpore, kakršno imam in za katero sem neizmerno hvaležen. To ni čudež, to sta trdo delo in sreča, da nisem utrpel resnejših poškodb. Včerajšnji in predvsem današnji trening sta bila odlična, veselim se že nastopa v Lahtiju,« je pojasnil »Schlieri«, ki je grdo padel po …