Norveška prva na svetu ugaša FM-radio

Norveška je danes začela ugašati analogni FM-radio, s čimer je tudi prva država na svetu, ki bo v celoti na nacionalni ravni prešla na digitalno radijsko omrežje DAB. Parlament je ta prehod potrdil leta 2011, izpeljan pa naj bi bil do 13. decembra, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Analogno FM-radijsko omrežje so danes ugasnili najprej v regiji Nordland na severu Norveške, s čimer so javni in komercialni radijski programi tam prešli na omrežje DAB. Slednje naj bi bilo bolj robustno in energijsko varčno, omogočalo naj bi tudi oddajanje več programov in boljšo kakovost zvoka.

Kljub omenjenim prednostim je nedavna javnomnenjska anketa na Norveškem pokazala, da je večina Norvežanov proti popolni ugasnitvi FM-radia. Anketa časnika VG je pokazala, da je 55,5 odstotka anketiranih proti, 25,1 odstotka pa za.

Poslušalci bodo za sprejem programov v digitalni tehniki potrebovali ustrezne radijske sprejemnike, tako doma kot v avtomobilih.

Tudi v Sloveniji že deluje digitalno radijsko omrežje. Javni zavod RTV Slovenija ga je uradno zagnal septembra lani, uporablja pa tehnologijo DAB+.

Začetek digitalnega radia pa ne pomeni ugašanja analognega FM-radia. FM-radio v Sloveniji ostaja, kar pomeni, da bo mogoče obstoječe radijske programe poslušati kot do sedaj. Omrežje DAB+ bo namreč obratovalo vzporedno z analognimi FM-omrežji, saj digitalni radio ni nadomestek za analogni FM-radio, temveč vzporedna pot, ki nudi predvsem dodatne zmogljivosti.

Uredništvo vse bralce vabi h kulturnemu izražanju mnenja in k spoštljivi razpravi z ostalimi.

Zapisi, ki po presoji administratorja presegajo meje primernega izražanja, napadajo dostojanstvo drugih, spodbujajo sovraštvo ali pozivajo k nasilju, bodo izbrisani.

Povezane teme

Norveška, radio, tehnologija

Rubrika Aktualno

Aktualno

Umrl je Vitalij Čurkin

Kategorija: Svet Mon, 20 Feb 2017 20:32:00 +0100 New York – V New Yorku je včeraj dan pred 65. rojstnim dnevom umrl ruski veleposlanik pri Združenih narodih (ZN) Vitalij Ivanovič Čurkin. Leta 2006 je nasledil Sergeja Lavrova na položaju veleposlanika Rusije pri ZN, Lavrov pa je postal ruski zunanji minister. Čurkin je imel doktorat iz zgodovine, pred prihodom v ZN pa je bil med drugim veleposlanik v Kanadi, Belgiji ter zvezi Nato in posebni predstavnik ruskega predsednika za pogajanja o nekdanji Jugoslaviji od leta 1992 do 1994. Veljal je za enega najbolj znanih veleposlanikov pri ZN, ne le zato, ker je več kot desetletje zastopal stalno članico varnostnega sveta, ampak tudi zaradi doslednega zagovarjanja interesov Rusije in njenih zaveznic, kot je Srbija.

Aktualno

Magna v Hočah: Svetniki prižgali zeleno luč, kmetje rumeno

Občinski prostorski načrt (OPN) za Magnino industrijsko cono je potrjen. Svetniki občine Hoče – Slivnica so bili na današnji seji soglasni, da slabih sto hektarjev ob Letališču Edvarda Rusjana in slivniškem avtocestnem križišču namenijo industriji. Njiv, kmetijskih zemljišč torej tam ne bo več. Zrasel naj bi tovarniški kompleks kanadskega proizvajalca avtomobilskih delov Magne, ki ima svojo povezano družbo Magna Steyr v Gradcu. Kompleks na slovenskem Štajerskem naj bi se širil postopoma, z dograjevanjem do leta 2022. Prvo fazo zaposlovanja in gradnje je Magna že napovedala, v ličarskem obratu bo delo dobilo 400 ljudi. A potrditev občinskega prostorskega načrta v celotni poti do prihoda Magne predstavlja šele približno polovico zgodbe, meni župan občine Hoče – Slivnica Marko Soršak. “To je šele pogoj, da lahko investitor poda vlogo za subvencijo in da lahko vlada potrdi strateško investicijo.” Magna naj bi se potegovala za subvencije v višini 17 milijonov evrov. Problem s kmeti še ni rešen Potem ko bo urejeno lastništvo zemlje in bo Magna podpisala pogodba z gospodarskim ministrstvom, se lahko investitor loti pridobivanja gradbenega dovoljenja. Občina mora z lastniki zemljišč na območju bodoče cone, kjer je zarisana prva faza, skleniti 31 prodajnih pogodb. Za nadaljnjo širitev Magnine tovarne bo občina parcele odkupovala sproti. “Osemnajst lastnikov se je že odločilo za prodajo, 13 pa še ne, ker želijo menjavo zemlje. Njihove pogoje smo predali ministrstvu,” je pojasnil župan Soršak. Časa ni veliko, Magna želi začeti gradnjo že poleti. Začetek proizvodnje je začrtan do jeseni 2018. Župan verjame, da bodo lastniška razmerja in zaplete s kmeti rešili do sredine marca in da ukrepa o razlastitvi ne bo treba uporabiti. Rado Lobnik, kmet iz Hotinje vasi, ki ga ponudba slabih 10 evrov za kvadratni meter zemlje ne mika, saj bi rad nadaljeval kmetovanje na enako prvovrstnih njivah in se tako preživljal še naprej, pa pravi: “Minister Počivalšek se še vedno ukvarja s tem in

Aktualno

Grčija skozi rožnata očala

Kategorija: Evropa Mon, 20 Feb 2017 20:25:00 +0100 Bruselj – Grška dolžniška saga se sicer nadaljuje, a pretresi, ki jih povzroča, v novih okoliščinah ne povzročajo večjih težav, saj so omejeni na Grčijo. Tudi v primeru zaostritve širši vplivi niso pričakovani. Glavno sporočilo z zasedanja finančnih ministrov skupine z evrom je bilo, da se bo misija strokovnjakov iz institucij, ki nadzirajo izvajanje grškega varčevalno-reformnega programa, vrnila v Atene. Ko bo končan njihov pregled sprejetih varčevalno-reformnih ukrepov in bodo upnice zadovoljne z njim, bodo lahko Aten dobile nov sveženj pomoči. Injekcije potrebujejo pred julijem, ko morajo vrniti za okoli sedem milijard evrov dolgov. Vodja skupine z evrom, nizozemski finančni minister Jeroen Dijsselbloem, je napovedal, da bo pri ukrepih v Grčiji narejen premik – od varčevanja h globokim reformam. Da bi zadovoljila zahteve upnic, mora vlada Aleksisa Ciprasa narediti več …

Aktualno

Hoški svetniki potrdili občinski prostorski načrt za Magno

Svetniki občine Hoče-Slivnica so na današnji izredni seji brez posebne razprave in po hitrem postopku v 20 minutah potrdili spremembo občinskega prostorskega načrta, ki se se nanaša na vzpostavitev nove proizvodne cone v neposredni bližini letališča, ki bo nastala za potrebe avtomobilskega giganta Magna. Trši oreh za občino so pogajanja s kmeti.

Aktualno

Krpanje »obsoletnega«

Kategorija: Komentarji Mon, 20 Feb 2017 20:00:00 +0100 Kaj je novega, bi se lahko vprašali po münchenski varnostni konferenci, ki so jo vsi v Evropi s strahom in negotovostjo pričakovali predvsem zaradi novega, iz steklenice pobeglega »Trumpovega duha«. Nič, se glasi lakoničen odgovor: »Pri nas na Zahodu že 25 let samo staro popravljamo«. Kar velja tako za EU, ki nam je medtem začela že krepko razpadati (brexit), kot za Nato, ki ga celo sam vrhovni šef razglaša za »zastarelega«.Vseeno pa je dobro, da je novi ameriški podpredsednik Mike Pence v Münchnu, dvakrat pa tudi v Bruslju (na sedežu Nata in EU), umiril vsaj največjo paniko, ki so jo na tej strani Atlantika povzročile »hitrostrelne« izjave Donalda Trumpa. Celo zelo dobro je. V paniki je težko trezno razmišljati, Nato, za katerega je Pence zatrdil, da »ostaja ključni steber Zahoda«, …