Mineva četrt stoletja od mednarodnega priznanja Slovenije

Petnajstega januarja bo minilo 25 let, od kar je takratna Evropska skupnost, predhodnica današnje EU, priznala Slovenijo. To je bila prelomnica pri vključevanju države v mednarodno skupnost, sledila so priznanja še drugih držav in že maja istega leta je bila Slovenija sprejeta v ZN.

Kot prva je Slovenijo že dan po osamosvojitvi, 26. junija 1991, priznala sosednja Hrvaška, s katero sta se osamosvojili na isti dan. V drugi polovici leta so sledile še nekatere države naslednice nekdanje Sovjetske zveze.

Islandija, Švedska in Zvezna republika Nemčija so Slovenijo priznale 19. decembra 1991. Slednja je na ta dan sicer sprejela le sklep o priznanju, ki je v veljavo stopil 15. januarja 1992.

Vatikan in San Marino sta Slovenijo priznala 13. oziroma 14. januarja 1992. Prvi prekomorski državi, ki sta priznali novo državo, sta bili Kanada in Avstralija 15. in 16. januarja 1992. Rusija je Slovenijo priznala 14. februarja, 7. aprila 1992 je sledilo še priznanje ZDA, ki so bile sprva izrazito zadržane do slovenskega osamosvajanja.

Za odločilno velja priznanje Evropske skupnosti, ki je sledilo brionski deklaraciji. To so sprejeli 7. julija 1991, z njo pa se je končala desetdnevna vojna v Sloveniji. To je bil hkrati prvi mednarodni sporazum med Slovenijo in takratno Evropsko skupnostjo.

Po priznanju Evropske skupnosti so mednarodna priznanja začela deževati in do avgusta 1992 je Slovenijo priznalo že 92 držav. Danes ima Slovenija diplomatske stike z več kot 180 državami po svetu in je članica večine mednarodnih organizacij.

Že marca 1992 je začela delovati kot polnopravna članica Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi, današnje Ovse.

V ZN je bila Slovenija kot prva nekdanja jugoslovanska republika sprejeta maja 1992, leto kasneje je postala članica Sveta Evrope, pa tudi Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke. V Nato je bila sprejeta konec marca 2004, mesec kasneje, 1. maja 2004, pa je postala še članica EU. Nazadnje je leta 2010 vstopila v Organizacijo za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD).

Prav včlanitev v evroatlantske integracije je bila več kot desetletje po osamosvojitvi poglavitni cilj slovenske zunanje politike, država pa je na tej poti naletela tudi na nekaj ovir. Pridruževanje EU je sprva ovirala Italija, v Nato pa Slovenija ni bila povabljena v prvem valu širitve, kar je povzročilo nekaj razočaranja.

A dejstvo je, da je Sloveniji kljub opozorilom z več strani v času osamosvajanja v zgolj nekaj mesecih uspelo doseči mednarodno priznanje. Od vsega začetka je uživala podporo nekaterih držav – v prvi vrsti Nemčije in sosednje Avstrije ter Vatikana – sicer pa je bila svetovna politika do osamosvojitve jugoslovanske republike zadržana.

Kot je za STA lani pred 25. obletnico osamosvojitve pojasnil zgodovinar Božo Repe, je takrat praktično celotna mednarodna skupnost nasprotovala razpadu Jugoslavije – deloma zato, ker so diplomati še razmišljali v obrazcih bipolarnega sveta, še bolj pa zato, ker je obstajala bojazen, da bo krvavemu razpadu Jugoslavije sledil še bolj krvav razpad Sovjetske zveze z nepredvidljivimi posledicami, saj je imela ta tudi jedrsko orožje.

Za priznanje je bilo ključno stališče Badinterjeve komisije, objavljeno konec leta 1991, ki je ugotovila, da je Jugoslavija razpadla in da ni šlo za odcepitve posameznih republik, v mnenju številka 7 pa je predlagala, naj Evropska skupnost prizna Slovenijo.

Kot je decembra za STA povedal prvi slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel, ima prav Badinterjeva komisija “velike zasluge za to, da je Slovenija postala relativno hitro neodvisna in mednarodno priznana država”.

Sloveniji so na roko šle tudi mednarodne okoliščine, kot je bila združitev Nemčije, ki so ji bile po Repetovi oceni nekatere druge države glede priznanja Slovenije pripravljene popustiti na račun različnih koncesij pri združevanju.

Po vstopu v EU je Slovenija leta 2007 kot prva med državami iz t. i. velikega vala širitve uvedla evro, konec istega leta pa postala še članica schengenskega območja.

Zunanje ministrstvo bo 25. obletnico mednarodnega priznanja Slovenije v petek obeležilo z okroglo mizo in odprtjem dokumentarne razstave.

Povezane teme

25. obletnica osamosvojitve, Slovenija
Aktualno

Cerar ima dovolj metanja polen pod noge

Premier Miro Cerar je prepričan, da je investicijski projekt podjetja Magna Steyr v občini Hoče-Slivnica odlična in nujno potrebna investicija. Neuspeh projekta drugi tir pa bi za koprsko pristanišče in Slovenijo pomenil konkurenčni zdrs. “Res si ne želim, da bi z metanjem polen pod noge doživeli še en fiasko,” je dejal v pogovoru za STA.

Aktualno

Turizem Ljubljana želi center mesta razbremeniti turistov

V Turizmu Ljubljana danes začenjajo drugi del kampanje za promocijo manj znanih in po njihovem mnenju po krivici zapostavljenih izletniških točk v Osrednji Sloveniji, s katero želijo obenem sprostiti tudi mestno jedro. Glas o lepotah regije bodo na priljubljenem družbenem omrežju Instagram pomagale širiti razglednice, zbrane pod #CentralSlovenia.

Rubrika Aktualno

Aktualno

Guverner Jazbec bi šel v Washington

Kategorija: Finance Wed, 23 Aug 2017 22:50:00 +0200 Ljubljana – Na spletnih straneh vlade sicer ni objavljeno gradivo, da bo vlada na izražen interes aktualnega guvernerja Banke Slovenije Boštjana Jazbeca podprla njegovo kandidaturo za članstvo v odboru guvernerjev Mednarodnega denarnega sklada (MDS). O tem, da si želi guverner odhoda v tujino, se ugiba že nekaj časa. Po dokumentih, ki smo jih pridobili, se v političnem zakulisju te dni dogaja prav to. Po naših informacijah je prejšnji mesec Slovenija od Mednarodnega denarnega sklada prejela poziv za vlogo morebitne kandidature in guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec je izrazil svoj interes. Na finančnem ministrstvu so presodili, da zaradi uradnih postopkov za podporo kandidature potrebujejo sklep vlade. Ta naj bi predlagani sklep potrdila na dopisni seji, po naših neuradnih informacijah naj bi se to zgodilo danes, saj je treba na MDS kandidaturo oddati do …

Aktualno

Sanjskih deset minut Liverpoola dovolj za ligo prvakov, kjer ne bo Verbiča

Kategorija: Nogomet Wed, 23 Aug 2017 22:32:00 +0200 Angleški nogometni velikan iz Liverpoola, ki je prvo srečanje v Nemčiji dobil z 2:1, je na začetku povratnega obračuna četrtega kola kvalifikacij za ligo prvakov proti nemškemu Hoffenheimu uprizoril pravi “blitzkrieg”: trem lepim priložnostim v prvih desetih minutah so sledili trije goli v naslednjih desetih minutah. Dvakrat je mrežo svojih rojakov zatresel Emre Can, ki se sicer bolj poredko znajde med strelci, po vratnici nizozemskega vezista Georginia Wijnalduma je zadel tudi Egipčan Mohammed Salah. V izjemno dinamični tekmi so pobudo za kratek čas prevzeli Nemci, Mark Uth jim je z golom v 28. minuti vlil kanček upanja. Kljub številnim priložnostim se izid do 63. minute ni spremenil, nato pa je Brazilec Roberto Firmino povišal prednost domačinov. Zaostanek Hoffenheima je kasneje znižal Sandro Wagner, ki je postavil končnih 4:2. Liverpool, petkratni zmagovalec …

Aktualno

O odgovornosti Kopača in Pfeiferjeve tudi danes niso odločali

Kategorija: Slovenija Wed, 23 Aug 2017 21:32:00 +0200 Ljubljana – Svet Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana tudi danes ni ugotavljal odgovornosti strokovne direktorice Marije Pfeifer in generalnega direktorja Andraža Kopača za stanje na področju kardiologije na pediatrični kliniki. Je pa predlagal, da o odgovornosti Pfeiferjeve poda mnenje strokovni svet. K razpravi o odgovornosti vodstva zavoda za stanje na otroški kardiologiji je svet UKC Ljubljana pozvala ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, ki je Kopača in Pfeiferjevo zaradi tega tudi pozvala k odstopu. Za odstop se nista odločila. Svet pa je razpravo začel junija, a je odločanje o njuni odgovornosti dvakrat preložili. Seje sveta, napovedane za 8. avgust, pa tudi ni bilo. V medijih so se ob tem pojavile navedbe, da bo preložitev seje med drugim omogočila, da bo strokovni direktor pediatrične klinike Rajko Kenda še pred morebitno razrešitvijo zaključil svoj …