Mineva četrt stoletja od mednarodnega priznanja Slovenije

Petnajstega januarja bo minilo 25 let, od kar je takratna Evropska skupnost, predhodnica današnje EU, priznala Slovenijo. To je bila prelomnica pri vključevanju države v mednarodno skupnost, sledila so priznanja še drugih držav in že maja istega leta je bila Slovenija sprejeta v ZN.

Kot prva je Slovenijo že dan po osamosvojitvi, 26. junija 1991, priznala sosednja Hrvaška, s katero sta se osamosvojili na isti dan. V drugi polovici leta so sledile še nekatere države naslednice nekdanje Sovjetske zveze.

Islandija, Švedska in Zvezna republika Nemčija so Slovenijo priznale 19. decembra 1991. Slednja je na ta dan sicer sprejela le sklep o priznanju, ki je v veljavo stopil 15. januarja 1992.

Vatikan in San Marino sta Slovenijo priznala 13. oziroma 14. januarja 1992. Prvi prekomorski državi, ki sta priznali novo državo, sta bili Kanada in Avstralija 15. in 16. januarja 1992. Rusija je Slovenijo priznala 14. februarja, 7. aprila 1992 je sledilo še priznanje ZDA, ki so bile sprva izrazito zadržane do slovenskega osamosvajanja.

Za odločilno velja priznanje Evropske skupnosti, ki je sledilo brionski deklaraciji. To so sprejeli 7. julija 1991, z njo pa se je končala desetdnevna vojna v Sloveniji. To je bil hkrati prvi mednarodni sporazum med Slovenijo in takratno Evropsko skupnostjo.

Po priznanju Evropske skupnosti so mednarodna priznanja začela deževati in do avgusta 1992 je Slovenijo priznalo že 92 držav. Danes ima Slovenija diplomatske stike z več kot 180 državami po svetu in je članica večine mednarodnih organizacij.

Že marca 1992 je začela delovati kot polnopravna članica Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi, današnje Ovse.

V ZN je bila Slovenija kot prva nekdanja jugoslovanska republika sprejeta maja 1992, leto kasneje je postala članica Sveta Evrope, pa tudi Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke. V Nato je bila sprejeta konec marca 2004, mesec kasneje, 1. maja 2004, pa je postala še članica EU. Nazadnje je leta 2010 vstopila v Organizacijo za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD).

Prav včlanitev v evroatlantske integracije je bila več kot desetletje po osamosvojitvi poglavitni cilj slovenske zunanje politike, država pa je na tej poti naletela tudi na nekaj ovir. Pridruževanje EU je sprva ovirala Italija, v Nato pa Slovenija ni bila povabljena v prvem valu širitve, kar je povzročilo nekaj razočaranja.

A dejstvo je, da je Sloveniji kljub opozorilom z več strani v času osamosvajanja v zgolj nekaj mesecih uspelo doseči mednarodno priznanje. Od vsega začetka je uživala podporo nekaterih držav – v prvi vrsti Nemčije in sosednje Avstrije ter Vatikana – sicer pa je bila svetovna politika do osamosvojitve jugoslovanske republike zadržana.

Kot je za STA lani pred 25. obletnico osamosvojitve pojasnil zgodovinar Božo Repe, je takrat praktično celotna mednarodna skupnost nasprotovala razpadu Jugoslavije – deloma zato, ker so diplomati še razmišljali v obrazcih bipolarnega sveta, še bolj pa zato, ker je obstajala bojazen, da bo krvavemu razpadu Jugoslavije sledil še bolj krvav razpad Sovjetske zveze z nepredvidljivimi posledicami, saj je imela ta tudi jedrsko orožje.

Za priznanje je bilo ključno stališče Badinterjeve komisije, objavljeno konec leta 1991, ki je ugotovila, da je Jugoslavija razpadla in da ni šlo za odcepitve posameznih republik, v mnenju številka 7 pa je predlagala, naj Evropska skupnost prizna Slovenijo.

Kot je decembra za STA povedal prvi slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel, ima prav Badinterjeva komisija “velike zasluge za to, da je Slovenija postala relativno hitro neodvisna in mednarodno priznana država”.

Sloveniji so na roko šle tudi mednarodne okoliščine, kot je bila združitev Nemčije, ki so ji bile po Repetovi oceni nekatere druge države glede priznanja Slovenije pripravljene popustiti na račun različnih koncesij pri združevanju.

Po vstopu v EU je Slovenija leta 2007 kot prva med državami iz t. i. velikega vala širitve uvedla evro, konec istega leta pa postala še članica schengenskega območja.

Zunanje ministrstvo bo 25. obletnico mednarodnega priznanja Slovenije v petek obeležilo z okroglo mizo in odprtjem dokumentarne razstave.

Povezane teme

25. obletnica osamosvojitve, Slovenija
Aktualno

Cerar o usodi NLB: Zatečeno stanje skušam izboljšati

Premier Miro Cerar je na poslansko vprašanje Bojana Dobovška (NP) glede prodaje NLB, v kateri je vlada, kot je ocenil, ubrala pot “tiščanja v pesek in čakanja, da mandat mine”, dejal, da skuša izboljšati zatečeno stanje. “Zato se pogajamo o spremembi zavez, ki so takšne, da so zelo težavne,” je ocenil premier.

Aktualno

Gasilci za januar napovedali opozorilno stavko

V Sindikatu poklicnega gasilstva Slovenije so za januar napovedali opozorilno stavko, začela se bo 10. januarja ob 6. uri in končala 12. januarja ob 7. uri. Po njihovih ocenah namreč vlada nima resnega namena, da se odpravijo plačne anomalije v njihovi dejavnosti. Gasilci morajo sicer tudi v času stavke reševati življenja in premoženje.

Aktualno

Trčil v pešca in odpeljal naprej, policija prosi za pomoč

Na Ptuju se je danes zjutraj zgodila prometna nesreča s hudimi telesnimi poškodbami. Neznani voznik je z neznanim vozilom temnejše barve na prehodu za pešce trčil v pešca ter se nato odpeljal proti Muzejskemu trgu in naprej neznano kam. Policija naproša morebitne očividce, naj pomagajo razjasniti okoliščine nesreče, so sporočili s PU Maribor.

Rubrika Aktualno

Aktualno

Marko Abram, obtožen dveh umorov, se še ni izrekel o krivdi

Koprsko okrožno sodišče je za danes dopoldne razpisalo predobravnavni narok za 35-letnega Kraševca Marka Abrama, ki je marca v vasi Lukovec pri Štanjelu na grozovit način umoril svojo staro mamo in brata, a se obtoženi še ni izrekel o krivdi. Sodnica je najprej zaslišala izvedenca psihiatrične stroke Mladena Vrabiča, ki je v izvedenskem mnenju ocenil, da je bil Abram bistveno zmanjšano prišteven, ne pa neprišteven. Predobravnavni narok se bo nadaljeval januarja.

Aktualno

Podpora hrvaški vladi in premierju pada

Za več kot polovico hrvaških državljanov desnosredinska vlada pod vodstvom premierja Andreja Plenkovića ni izpolnila pričakovanj. Podpora predsedniku hrvaške vlade je letos padla s 72 na 44 odstotkov, je pokazala raziskava, ki jo je pretekli konec tedna objavila komercialna Nova TV.

Aktualno

Knjiga o »hollywoodski princesi« Meghan

Kategorija: Knjiga Mon, 11 Dec 2017 14:40:00 +0100 Založba Michael O’Mara Books je oznanila, da bo 19. aprila 2018, torej mesec dni pred poroko princa Harryja z Meghan Markle izdala natančno biografijo o nevesti z naslovom Meghan: Hollywoodska princesa.Knjigo o njenem življenju pred poroko bo napisal Andrew Morton, avtor odmevne prodajne uspešnice Diana: Njena resnična zgodba, pa tudi avtor biografskih knjig o Madonni, Monici Lewinsky, Tomu Cruisu in Angelini Jolie.Ob napovedi knjige je Morton dodal: »Bil sem oboževalec Meghan Markle že dolgo pred tem, ko je spoznala princa Harryja. Ima zvezdniško kvaliteto, nekateri temu pravijo ‘the Markle Sparkle’. Fascinantna zgodba o samozavestni in prijetni ženski. Komaj čakam, da jo povem.«Že v četrtek bo založba Pavilion Books v programu hčerinske založbe Pitkin izdala knjigo Harry & Meghan: Kraljeva zaroka Halime Sadat.

Aktualno

Tadej Gosak sporazumno zapušča Palomo

Kategorija: Podjetja Mon, 11 Dec 2017 14:36:00 +0100 Ljubljana – Predsednik uprave Palome Tadej Gosak bo družbo vodil še dober mesec, danes je namreč nadzornemu svetu predlagal prenehanje mandata, nadzorniki pa so njegov predlog tudi sprejeli. Novega predsednika upravebodo imenovali v začetku prihodnjega leta, Gosak pa bo družbo vodil še do 31. januarja, so sporočili iz Palome. »Sprejeli smo predlog predsednika uprave in sporazumno zaključujemo sodelovanje. G. Gosaku se zahvaljujemo za sodelovanje in za uspešno delo, ki ga je opravil v družbi,« je v sporočilu zapisala predsednica nadzornega sveta Leonida Klemenčič Podmiljšak in dodala, da Paloma s podporo novega lastnika, družbe Eco Investment, z načrtovanimi večjimi investicijami v proizvodnjo nadaljuje uresničevanje vizije vodilnega proizvajalca higienskih papirjev v regiji. Gosak je vodenje družbe prevzel leta 2013. Kot pravijo v družbi, jo je vodil skozi zahtevno poslovno, kadrovsko in finančno prestrukturiranje, s …

Aktualno

Lidl v Arnovski gozd s 70 milijoni

Kategorija: Slovenija Mon, 11 Dec 2017 14:10:00 +0100 Žalec − V Arnovskem gozdu v neposredni bližini avtocestnega priključka Arja vas bo v manj kot dveh letih zrasla druga etapa poslovne cone (PC). Skupaj s komunalnimi in drugimi ureditvami jo cenijo na skoraj 70 milijonov evrov, samo poslovno-logostični center (PLC) v Arnovskem gozdu II pa bo stal okoli 50 milijonov evrov. Na Občini Žalec niso povedali, kdo je investitor, saj ta informacije sam še ni objavil. Tina Cipot iz Lidla Slovenija pa je potrdila, da je za Lidlov logistični center v Arji vasi izdano gradbeno dovoljenje, ki je tudi že pravnomočno. Čeprav v Lidlu več informacij o centru obljubljajo za kasneje, smo izvedeli, da se za zdaj gradbeno dovoljenje glasi na investitorja Toming inženiring. Družba je zadnja leta v Arnovskem gozdu kupovala zemljišča, Občina Žalec pa je s Toming inženiringom …