Mineva četrt stoletja od mednarodnega priznanja Slovenije

Petnajstega januarja bo minilo 25 let, od kar je takratna Evropska skupnost, predhodnica današnje EU, priznala Slovenijo. To je bila prelomnica pri vključevanju države v mednarodno skupnost, sledila so priznanja še drugih držav in že maja istega leta je bila Slovenija sprejeta v ZN.

Kot prva je Slovenijo že dan po osamosvojitvi, 26. junija 1991, priznala sosednja Hrvaška, s katero sta se osamosvojili na isti dan. V drugi polovici leta so sledile še nekatere države naslednice nekdanje Sovjetske zveze.

Islandija, Švedska in Zvezna republika Nemčija so Slovenijo priznale 19. decembra 1991. Slednja je na ta dan sicer sprejela le sklep o priznanju, ki je v veljavo stopil 15. januarja 1992.

Vatikan in San Marino sta Slovenijo priznala 13. oziroma 14. januarja 1992. Prvi prekomorski državi, ki sta priznali novo državo, sta bili Kanada in Avstralija 15. in 16. januarja 1992. Rusija je Slovenijo priznala 14. februarja, 7. aprila 1992 je sledilo še priznanje ZDA, ki so bile sprva izrazito zadržane do slovenskega osamosvajanja.

Za odločilno velja priznanje Evropske skupnosti, ki je sledilo brionski deklaraciji. To so sprejeli 7. julija 1991, z njo pa se je končala desetdnevna vojna v Sloveniji. To je bil hkrati prvi mednarodni sporazum med Slovenijo in takratno Evropsko skupnostjo.

Po priznanju Evropske skupnosti so mednarodna priznanja začela deževati in do avgusta 1992 je Slovenijo priznalo že 92 držav. Danes ima Slovenija diplomatske stike z več kot 180 državami po svetu in je članica večine mednarodnih organizacij.

Že marca 1992 je začela delovati kot polnopravna članica Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi, današnje Ovse.

V ZN je bila Slovenija kot prva nekdanja jugoslovanska republika sprejeta maja 1992, leto kasneje je postala članica Sveta Evrope, pa tudi Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke. V Nato je bila sprejeta konec marca 2004, mesec kasneje, 1. maja 2004, pa je postala še članica EU. Nazadnje je leta 2010 vstopila v Organizacijo za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD).

Prav včlanitev v evroatlantske integracije je bila več kot desetletje po osamosvojitvi poglavitni cilj slovenske zunanje politike, država pa je na tej poti naletela tudi na nekaj ovir. Pridruževanje EU je sprva ovirala Italija, v Nato pa Slovenija ni bila povabljena v prvem valu širitve, kar je povzročilo nekaj razočaranja.

A dejstvo je, da je Sloveniji kljub opozorilom z več strani v času osamosvajanja v zgolj nekaj mesecih uspelo doseči mednarodno priznanje. Od vsega začetka je uživala podporo nekaterih držav – v prvi vrsti Nemčije in sosednje Avstrije ter Vatikana – sicer pa je bila svetovna politika do osamosvojitve jugoslovanske republike zadržana.

Kot je za STA lani pred 25. obletnico osamosvojitve pojasnil zgodovinar Božo Repe, je takrat praktično celotna mednarodna skupnost nasprotovala razpadu Jugoslavije – deloma zato, ker so diplomati še razmišljali v obrazcih bipolarnega sveta, še bolj pa zato, ker je obstajala bojazen, da bo krvavemu razpadu Jugoslavije sledil še bolj krvav razpad Sovjetske zveze z nepredvidljivimi posledicami, saj je imela ta tudi jedrsko orožje.

Za priznanje je bilo ključno stališče Badinterjeve komisije, objavljeno konec leta 1991, ki je ugotovila, da je Jugoslavija razpadla in da ni šlo za odcepitve posameznih republik, v mnenju številka 7 pa je predlagala, naj Evropska skupnost prizna Slovenijo.

Kot je decembra za STA povedal prvi slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel, ima prav Badinterjeva komisija “velike zasluge za to, da je Slovenija postala relativno hitro neodvisna in mednarodno priznana država”.

Sloveniji so na roko šle tudi mednarodne okoliščine, kot je bila združitev Nemčije, ki so ji bile po Repetovi oceni nekatere druge države glede priznanja Slovenije pripravljene popustiti na račun različnih koncesij pri združevanju.

Po vstopu v EU je Slovenija leta 2007 kot prva med državami iz t. i. velikega vala širitve uvedla evro, konec istega leta pa postala še članica schengenskega območja.

Zunanje ministrstvo bo 25. obletnico mednarodnega priznanja Slovenije v petek obeležilo z okroglo mizo in odprtjem dokumentarne razstave.

Povezane teme

25. obletnica osamosvojitve, Slovenija
Aktualno

Po enem tednu od požara v Kemisu uspeli očistiti površino potoka Tojnica, sanacija bo dolgotrajna

Policijska preiskava požara, ki je minuli ponedeljek izbruhnil v podjetju Kemis, še poteka. Zaradi zahtevnosti in obsežnosti primera na Policijski upravi Ljubljana težko napovedo, kdaj bo zaključena, so pojasnili za STA. Pristojne službe pa so po tednu dni z gladine potoka Tojnica uspele očistiti oljno goščo, ki se je ob gašenju stekla v potok.

Aktualno

Slovenija in Hrvaška v skupni projekt pametnih omrežij

Direktor sistemskega operaterja elektroenergetskega omrežja Eles Aleksander Mervar je skupaj z drugimi predstavniki družb v projektu pametnih omrežij SINCRO.GRID v Bruslju podpisal pogodbo o dodelitvi nepovratnih sredstev. Namen projekta je omogočiti učinkovitejšo uporabo obstoječega elektroenergetskega omrežja v Sloveniji in na Hrvaškem.

Aktualno

Pri Gornjem Gradu z delovnim strojem poškodoval otroka

Na območju Gornjega Grada je prišlo nekaj pred 10. uro do nesreče pri delu. Voznik delovnega stroja je pri premiku stroja na dvorišču stanovanjske hiše poškodoval otroka, ki so ga s helikopterjem odpeljali v ljubljanski klinični center. Stopnja njegovih poškodb še ni znana, so sporočili s Policijske uprave Celje.

Aktualno

Družinski terapevti s teološke fakultete niso kvalificirani za vlogo sodnih izvedencev, opozarjajo klinični psihologi

V Zbornici kliničnih psihologov Slovenije nasprotujejo temu, da bi lahko bili sodni izvedenci s področja klinične psihologije tudi družinski terapevti. Kot opozarjajo v zbornici, družinski terapevti za to niso ustrezno izobraženi. Takšna odločitev bi slabo vplivala na izjemno občutljivo področje družinskih odnosov in razvoj otrok.

Rubrika Aktualno

Aktualno

Švicarji proti novim jedrskim elektrarnam

Kategorija: Evropa Mon, 22 May 2017 20:00:00 +0200 Berlin – Po Nemčiji zdaj tudi Švica vse bolj nasprotuje jedrski energiji. Približno 58 odstotkov udeležencev nedeljskega referenduma je glasovalo proti gradnji novih jedrskih elektrarn in za več spodbud obnovljivim energetskim virom. Nemška kanclerka Angela Merkel je že kmalu po jedrski nesreči v japonski Fukušimi sklenila postopoma zapreti domače jedrske elektrarne, Švicarji pa so manj radikalni. Svojih pet jedrskih elektrarn ne bodo zapirali, dokler pristojni pravijo, da so varne, zato pa prepričljiva večina prebivalstva noče novih ter hoče več vlagati v obnovljive energetske vire. Nova zakonodaja bo začela veljati prihodnje leto. Že 60 odstotkov obnovljive energije Švicarji že zdaj načrtujejo zapiranje nekaterih jedrskih elektrarn, tiste v Mühlebergu že leta 2019, skoraj pet desetletij stari Beznau 1 tik ob meji z nemško deželo Baden-Württemberg pa je zaradi varnostnih skrbi že nekaj let izključen. Švicarski …

Aktualno

Ker manjka izvedencev, se vsak družinski spor podaljša

Kategorija: Slovenija Mon, 22 May 2017 20:00:00 +0200 Ljubljana – Dejstvo, da se vsak družinski spor, pri katerem sodnik angažira izvedenca klinične prihologije, podaljša za najmanj pol leta, se zdi skrb vzbujajoče tako sodiščem kot ministrstvu za pravosodje in zbornici kliničnih psihologov. Razlikujejo pa se pogledi, kako bi ta problem rešili. Na to, da je specialistov klinične psihologije pri nas premalo, posebno tistih, ki bi bili pripravljeni poleg svojega rednega dela opravljati še sodno izvedenstvo, že vrsto let opozarjajo tako rekoč vsi, ki jih to področje kakorkoli zadeva. Pri zbornici kliničnih psihologov trditve podkrepijo s številkami – nikjer v EU ni manj kliničnih psihologov v javni zdravstveni mreži kot pri nas (tri na 100.000 prebivalcev), čakalna doba za obravnavo otroka na napotnico je od pet do deset mesecev, za odraslega pa celo več kot dve leti. Še bolj …

Aktualno

Hitro slovo Role in Žemlje od Roland Garrosa

Kategorija: Tenis Mon, 22 May 2017 19:20:00 +0200 Pariz – Slovenska teniška igralca Blaž Rola in Grega Žemlja nista bila dolgo v igri v kvalifikacijah drugega letošnjega turnirja velike četverice, odprtega prvenstva Francije v Parizu. Oba sta namreč pokleknila že uvodoma, od Ptujčana je bil s 7:6 (2) in 6:3 uspešnejši predstavnik BiH Mirza Bašić, od Gorenjca pa s 6:1 in 6:4 Kolumbijec Santiago Giraldo. Kolumbijec, ki se spogleduje z elitno stoterico, je deveti nosilec kvalifikacij, od Žemlje pa je bil boljši drugič v tretjem medsebojnem obračunu, po lanskem četrtfinalu challengerja v Fairfieldu. Zmagovalec si je pripravil kar deset priložnosti za brejk in izkoristil tri, medtem ko se ni poraženec dokopal do niti ene same. Nekoliko boljši odpor je Bašiću nudil Rola, ki mu ni pomagalo niti sedem asov niti sedem priložnosti za odvzem tekmečevega začetnega udarca, ko pa je …

Aktualno

Avgusta bodo glavno besedo dobili arheologi

Kategorija: Slovenija Mon, 22 May 2017 19:10:00 +0200 Novo mesto – Opogumljeni s pomembnimi arheološkimi odkritji iz halštatskega obdobja pri spomladanskih predhodnih arheoloških raziskavah na Glavnem trgu, Pugljevi ulici in v spodnjem delu Rozmanove ulice, bo novomeška občina financirala še nadaljne raziskave v tem delu starega mestnega jedra. Lokalno skupnost bo zanje namenila dobrih 700.000 evrov.»Odgovore o tem, katere najdbe, ki zajemajo ostanke naselbin iz rimskega obdobja, delno najdbe iz prazgodovinskega obdobja ter pozno-srednjeveške in novoveške najdbe, so še vse skrite v novomeških tleh, bodo arheologi dobili v nadaljnjih obsežnih raziskavah. Naša kulturna dediščina je vrednota, na kateri sloni tudi zgodba našega mesta, zato se veselimo morebitnih novih ugotovitev, ki jo bodo še dodatno obogatile,« je za Delo povedal novomeški župan Gregor Macedoni. Halštatske najdbe presenetile Arheologi nameravajo že v avgustu del starega mestnega jedra spremeniti v pravo …