Mineva četrt stoletja od mednarodnega priznanja Slovenije

Petnajstega januarja bo minilo 25 let, od kar je takratna Evropska skupnost, predhodnica današnje EU, priznala Slovenijo. To je bila prelomnica pri vključevanju države v mednarodno skupnost, sledila so priznanja še drugih držav in že maja istega leta je bila Slovenija sprejeta v ZN.

Kot prva je Slovenijo že dan po osamosvojitvi, 26. junija 1991, priznala sosednja Hrvaška, s katero sta se osamosvojili na isti dan. V drugi polovici leta so sledile še nekatere države naslednice nekdanje Sovjetske zveze.

Islandija, Švedska in Zvezna republika Nemčija so Slovenijo priznale 19. decembra 1991. Slednja je na ta dan sicer sprejela le sklep o priznanju, ki je v veljavo stopil 15. januarja 1992.

Vatikan in San Marino sta Slovenijo priznala 13. oziroma 14. januarja 1992. Prvi prekomorski državi, ki sta priznali novo državo, sta bili Kanada in Avstralija 15. in 16. januarja 1992. Rusija je Slovenijo priznala 14. februarja, 7. aprila 1992 je sledilo še priznanje ZDA, ki so bile sprva izrazito zadržane do slovenskega osamosvajanja.

Za odločilno velja priznanje Evropske skupnosti, ki je sledilo brionski deklaraciji. To so sprejeli 7. julija 1991, z njo pa se je končala desetdnevna vojna v Sloveniji. To je bil hkrati prvi mednarodni sporazum med Slovenijo in takratno Evropsko skupnostjo.

Po priznanju Evropske skupnosti so mednarodna priznanja začela deževati in do avgusta 1992 je Slovenijo priznalo že 92 držav. Danes ima Slovenija diplomatske stike z več kot 180 državami po svetu in je članica večine mednarodnih organizacij.

Že marca 1992 je začela delovati kot polnopravna članica Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi, današnje Ovse.

V ZN je bila Slovenija kot prva nekdanja jugoslovanska republika sprejeta maja 1992, leto kasneje je postala članica Sveta Evrope, pa tudi Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke. V Nato je bila sprejeta konec marca 2004, mesec kasneje, 1. maja 2004, pa je postala še članica EU. Nazadnje je leta 2010 vstopila v Organizacijo za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD).

Prav včlanitev v evroatlantske integracije je bila več kot desetletje po osamosvojitvi poglavitni cilj slovenske zunanje politike, država pa je na tej poti naletela tudi na nekaj ovir. Pridruževanje EU je sprva ovirala Italija, v Nato pa Slovenija ni bila povabljena v prvem valu širitve, kar je povzročilo nekaj razočaranja.

A dejstvo je, da je Sloveniji kljub opozorilom z več strani v času osamosvajanja v zgolj nekaj mesecih uspelo doseči mednarodno priznanje. Od vsega začetka je uživala podporo nekaterih držav – v prvi vrsti Nemčije in sosednje Avstrije ter Vatikana – sicer pa je bila svetovna politika do osamosvojitve jugoslovanske republike zadržana.

Kot je za STA lani pred 25. obletnico osamosvojitve pojasnil zgodovinar Božo Repe, je takrat praktično celotna mednarodna skupnost nasprotovala razpadu Jugoslavije – deloma zato, ker so diplomati še razmišljali v obrazcih bipolarnega sveta, še bolj pa zato, ker je obstajala bojazen, da bo krvavemu razpadu Jugoslavije sledil še bolj krvav razpad Sovjetske zveze z nepredvidljivimi posledicami, saj je imela ta tudi jedrsko orožje.

Za priznanje je bilo ključno stališče Badinterjeve komisije, objavljeno konec leta 1991, ki je ugotovila, da je Jugoslavija razpadla in da ni šlo za odcepitve posameznih republik, v mnenju številka 7 pa je predlagala, naj Evropska skupnost prizna Slovenijo.

Kot je decembra za STA povedal prvi slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel, ima prav Badinterjeva komisija “velike zasluge za to, da je Slovenija postala relativno hitro neodvisna in mednarodno priznana država”.

Sloveniji so na roko šle tudi mednarodne okoliščine, kot je bila združitev Nemčije, ki so ji bile po Repetovi oceni nekatere druge države glede priznanja Slovenije pripravljene popustiti na račun različnih koncesij pri združevanju.

Po vstopu v EU je Slovenija leta 2007 kot prva med državami iz t. i. velikega vala širitve uvedla evro, konec istega leta pa postala še članica schengenskega območja.

Zunanje ministrstvo bo 25. obletnico mednarodnega priznanja Slovenije v petek obeležilo z okroglo mizo in odprtjem dokumentarne razstave.

Uredništvo vse bralce vabi h kulturnemu izražanju mnenja in k spoštljivi razpravi z ostalimi.

Zapisi, ki po presoji administratorja presegajo meje primernega izražanja, napadajo dostojanstvo drugih, spodbujajo sovraštvo ali pozivajo k nasilju, bodo izbrisani.

Povezane teme

25. obletnica osamosvojitve, Slovenija
Aktualno

Hoški svetniki potrdili občinski prostorski načrt za Magno

Svetniki občine Hoče-Slivnica so na današnji izredni seji brez posebne razprave in po hitrem postopku v 20 minutah potrdili spremembo občinskega prostorskega načrta, ki se se nanaša na vzpostavitev nove proizvodne cone v neposredni bližini letališča, ki bo nastala za potrebe avtomobilskega giganta Magna. Trši oreh za občino so pogajanja s kmeti.

Aktualno

S sekiro nad policiste

Mariborski policisti so v nedeljo odvzeli prostost 44-letniku, ki je namerno poškodoval sosedovo lastnino in mu grozil, ob policijski intervenciji pa grožnje naslovil tudi na policiste. Ko so ga ti želeli prijeti, je proti enemu od njih zamahnil s sekiro, so sporočili s Policijske uprave (PU) Maribor.

Rubrika Aktualno

Aktualno

Umrl je Vitalij Čurkin

Kategorija: Svet Mon, 20 Feb 2017 20:32:00 +0100 New York – V New Yorku je včeraj dan pred 65. rojstnim dnevom umrl ruski veleposlanik pri Združenih narodih (ZN) Vitalij Ivanovič Čurkin. Leta 2006 je nasledil Sergeja Lavrova na položaju veleposlanika Rusije pri ZN, Lavrov pa je postal ruski zunanji minister. Čurkin je imel doktorat iz zgodovine, pred prihodom v ZN pa je bil med drugim veleposlanik v Kanadi, Belgiji ter zvezi Nato in posebni predstavnik ruskega predsednika za pogajanja o nekdanji Jugoslaviji od leta 1992 do 1994. Veljal je za enega najbolj znanih veleposlanikov pri ZN, ne le zato, ker je več kot desetletje zastopal stalno članico varnostnega sveta, ampak tudi zaradi doslednega zagovarjanja interesov Rusije in njenih zaveznic, kot je Srbija.

Aktualno

Magna v Hočah: Svetniki prižgali zeleno luč, kmetje rumeno

Občinski prostorski načrt (OPN) za Magnino industrijsko cono je potrjen. Svetniki občine Hoče – Slivnica so bili na današnji seji soglasni, da slabih sto hektarjev ob Letališču Edvarda Rusjana in slivniškem avtocestnem križišču namenijo industriji. Njiv, kmetijskih zemljišč torej tam ne bo več. Zrasel naj bi tovarniški kompleks kanadskega proizvajalca avtomobilskih delov Magne, ki ima svojo povezano družbo Magna Steyr v Gradcu. Kompleks na slovenskem Štajerskem naj bi se širil postopoma, z dograjevanjem do leta 2022. Prvo fazo zaposlovanja in gradnje je Magna že napovedala, v ličarskem obratu bo delo dobilo 400 ljudi. A potrditev občinskega prostorskega načrta v celotni poti do prihoda Magne predstavlja šele približno polovico zgodbe, meni župan občine Hoče – Slivnica Marko Soršak. “To je šele pogoj, da lahko investitor poda vlogo za subvencijo in da lahko vlada potrdi strateško investicijo.” Magna naj bi se potegovala za subvencije v višini 17 milijonov evrov. Problem s kmeti še ni rešen Potem ko bo urejeno lastništvo zemlje in bo Magna podpisala pogodba z gospodarskim ministrstvom, se lahko investitor loti pridobivanja gradbenega dovoljenja. Občina mora z lastniki zemljišč na območju bodoče cone, kjer je zarisana prva faza, skleniti 31 prodajnih pogodb. Za nadaljnjo širitev Magnine tovarne bo občina parcele odkupovala sproti. “Osemnajst lastnikov se je že odločilo za prodajo, 13 pa še ne, ker želijo menjavo zemlje. Njihove pogoje smo predali ministrstvu,” je pojasnil župan Soršak. Časa ni veliko, Magna želi začeti gradnjo že poleti. Začetek proizvodnje je začrtan do jeseni 2018. Župan verjame, da bodo lastniška razmerja in zaplete s kmeti rešili do sredine marca in da ukrepa o razlastitvi ne bo treba uporabiti. Rado Lobnik, kmet iz Hotinje vasi, ki ga ponudba slabih 10 evrov za kvadratni meter zemlje ne mika, saj bi rad nadaljeval kmetovanje na enako prvovrstnih njivah in se tako preživljal še naprej, pa pravi: “Minister Počivalšek se še vedno ukvarja s tem in

Aktualno

Grčija skozi rožnata očala

Kategorija: Evropa Mon, 20 Feb 2017 20:25:00 +0100 Bruselj – Grška dolžniška saga se sicer nadaljuje, a pretresi, ki jih povzroča, v novih okoliščinah ne povzročajo večjih težav, saj so omejeni na Grčijo. Tudi v primeru zaostritve širši vplivi niso pričakovani. Glavno sporočilo z zasedanja finančnih ministrov skupine z evrom je bilo, da se bo misija strokovnjakov iz institucij, ki nadzirajo izvajanje grškega varčevalno-reformnega programa, vrnila v Atene. Ko bo končan njihov pregled sprejetih varčevalno-reformnih ukrepov in bodo upnice zadovoljne z njim, bodo lahko Aten dobile nov sveženj pomoči. Injekcije potrebujejo pred julijem, ko morajo vrniti za okoli sedem milijard evrov dolgov. Vodja skupine z evrom, nizozemski finančni minister Jeroen Dijsselbloem, je napovedal, da bo pri ukrepih v Grčiji narejen premik – od varčevanja h globokim reformam. Da bi zadovoljila zahteve upnic, mora vlada Aleksisa Ciprasa narediti več …

Aktualno

Krpanje »obsoletnega«

Kategorija: Komentarji Mon, 20 Feb 2017 20:00:00 +0100 Kaj je novega, bi se lahko vprašali po münchenski varnostni konferenci, ki so jo vsi v Evropi s strahom in negotovostjo pričakovali predvsem zaradi novega, iz steklenice pobeglega »Trumpovega duha«. Nič, se glasi lakoničen odgovor: »Pri nas na Zahodu že 25 let samo staro popravljamo«. Kar velja tako za EU, ki nam je medtem začela že krepko razpadati (brexit), kot za Nato, ki ga celo sam vrhovni šef razglaša za »zastarelega«.Vseeno pa je dobro, da je novi ameriški podpredsednik Mike Pence v Münchnu, dvakrat pa tudi v Bruslju (na sedežu Nata in EU), umiril vsaj največjo paniko, ki so jo na tej strani Atlantika povzročile »hitrostrelne« izjave Donalda Trumpa. Celo zelo dobro je. V paniki je težko trezno razmišljati, Nato, za katerega je Pence zatrdil, da »ostaja ključni steber Zahoda«, …

Aktualno

Dvomov ni več: v Lahtiju tudi »Schlieri« (VIDEO)

Kategorija: Zimski Mon, 20 Feb 2017 19:05:00 +0100 Lahti – Zgolj dva tedna po padcu na svetovnem pokalu v Oberstdorfu je avstrijski smučarski skakalec Gregor Schlierenzauer, s 53 zmagami najtrofejnejši v zgodovini, že nared za vrnitev, kar pomeni, da bo nastopil tudi na prihajajočem nordijskem svetovnem prvenstvu v Lahtiju. Po intenzivnem sobotnem treningu se je 27-letnik včeraj in danes v Seefeldu in Tschaggunsu ponovno preizkusil tudi v skakanju, ker mu je šlo dobro, pa se je odločil, da bo jutri z avstrijsko odpravo odpotoval proti Finski. »Ne bi se mogel vrniti tako hitro brez podpore, kakršno imam in za katero sem neizmerno hvaležen. To ni čudež, to sta trdo delo in sreča, da nisem utrpel resnejših poškodb. Včerajšnji in predvsem današnji trening sta bila odlična, veselim se že nastopa v Lahtiju,« je pojasnil »Schlieri«, ki je grdo padel po …