Mineva četrt stoletja od mednarodnega priznanja Slovenije

Petnajstega januarja bo minilo 25 let, od kar je takratna Evropska skupnost, predhodnica današnje EU, priznala Slovenijo. To je bila prelomnica pri vključevanju države v mednarodno skupnost, sledila so priznanja še drugih držav in že maja istega leta je bila Slovenija sprejeta v ZN.

Kot prva je Slovenijo že dan po osamosvojitvi, 26. junija 1991, priznala sosednja Hrvaška, s katero sta se osamosvojili na isti dan. V drugi polovici leta so sledile še nekatere države naslednice nekdanje Sovjetske zveze.

Islandija, Švedska in Zvezna republika Nemčija so Slovenijo priznale 19. decembra 1991. Slednja je na ta dan sicer sprejela le sklep o priznanju, ki je v veljavo stopil 15. januarja 1992.

Vatikan in San Marino sta Slovenijo priznala 13. oziroma 14. januarja 1992. Prvi prekomorski državi, ki sta priznali novo državo, sta bili Kanada in Avstralija 15. in 16. januarja 1992. Rusija je Slovenijo priznala 14. februarja, 7. aprila 1992 je sledilo še priznanje ZDA, ki so bile sprva izrazito zadržane do slovenskega osamosvajanja.

Za odločilno velja priznanje Evropske skupnosti, ki je sledilo brionski deklaraciji. To so sprejeli 7. julija 1991, z njo pa se je končala desetdnevna vojna v Sloveniji. To je bil hkrati prvi mednarodni sporazum med Slovenijo in takratno Evropsko skupnostjo.

Po priznanju Evropske skupnosti so mednarodna priznanja začela deževati in do avgusta 1992 je Slovenijo priznalo že 92 držav. Danes ima Slovenija diplomatske stike z več kot 180 državami po svetu in je članica večine mednarodnih organizacij.

Že marca 1992 je začela delovati kot polnopravna članica Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi, današnje Ovse.

V ZN je bila Slovenija kot prva nekdanja jugoslovanska republika sprejeta maja 1992, leto kasneje je postala članica Sveta Evrope, pa tudi Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke. V Nato je bila sprejeta konec marca 2004, mesec kasneje, 1. maja 2004, pa je postala še članica EU. Nazadnje je leta 2010 vstopila v Organizacijo za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD).

Prav včlanitev v evroatlantske integracije je bila več kot desetletje po osamosvojitvi poglavitni cilj slovenske zunanje politike, država pa je na tej poti naletela tudi na nekaj ovir. Pridruževanje EU je sprva ovirala Italija, v Nato pa Slovenija ni bila povabljena v prvem valu širitve, kar je povzročilo nekaj razočaranja.

A dejstvo je, da je Sloveniji kljub opozorilom z več strani v času osamosvajanja v zgolj nekaj mesecih uspelo doseči mednarodno priznanje. Od vsega začetka je uživala podporo nekaterih držav – v prvi vrsti Nemčije in sosednje Avstrije ter Vatikana – sicer pa je bila svetovna politika do osamosvojitve jugoslovanske republike zadržana.

Kot je za STA lani pred 25. obletnico osamosvojitve pojasnil zgodovinar Božo Repe, je takrat praktično celotna mednarodna skupnost nasprotovala razpadu Jugoslavije – deloma zato, ker so diplomati še razmišljali v obrazcih bipolarnega sveta, še bolj pa zato, ker je obstajala bojazen, da bo krvavemu razpadu Jugoslavije sledil še bolj krvav razpad Sovjetske zveze z nepredvidljivimi posledicami, saj je imela ta tudi jedrsko orožje.

Za priznanje je bilo ključno stališče Badinterjeve komisije, objavljeno konec leta 1991, ki je ugotovila, da je Jugoslavija razpadla in da ni šlo za odcepitve posameznih republik, v mnenju številka 7 pa je predlagala, naj Evropska skupnost prizna Slovenijo.

Kot je decembra za STA povedal prvi slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel, ima prav Badinterjeva komisija “velike zasluge za to, da je Slovenija postala relativno hitro neodvisna in mednarodno priznana država”.

Sloveniji so na roko šle tudi mednarodne okoliščine, kot je bila združitev Nemčije, ki so ji bile po Repetovi oceni nekatere druge države glede priznanja Slovenije pripravljene popustiti na račun različnih koncesij pri združevanju.

Po vstopu v EU je Slovenija leta 2007 kot prva med državami iz t. i. velikega vala širitve uvedla evro, konec istega leta pa postala še članica schengenskega območja.

Zunanje ministrstvo bo 25. obletnico mednarodnega priznanja Slovenije v petek obeležilo z okroglo mizo in odprtjem dokumentarne razstave.

Povezane teme

25. obletnica osamosvojitve, Slovenija
Aktualno

Vodenje nove stranke Levica prevzema Luka Mesec

Člani današnjega kongresa v Ljubljani, na katerem sta se IDS in Trs združili v stranko Levica, so za koordinatorja stranke izvolili dosedanjega koordinatorja IDS in vodjo poslanske skupine ZL Luko Mesca, ki je bil tudi edini kandidat za vodenje Levice. Za njegovo namestnico so izvolili poslanko Violeto Tomić.

Rubrika Aktualno

Aktualno

Britanski parlament tarča kibernetskega napada

Kategorija: Evropa Sat, 24 Jun 2017 22:20:00 +0200 London – Britanski parlament je bil danes tarča kibernetskega napada, poročajo tuje tiskovne agencije. Poslanci ne morejo dostopati do svojih računov elektronske pošte, tehniki pa se še vedno trudijo odpraviti težave. Nemška tiskovna agencija dpa poroča, da so v službi parlamenta za stike z javnostmi potrdili, da so tarča kibernetskega napada, več podrobnosti pa niso želeli razkriti. Francoska tiskovna agencija AFP pa poroča, da več poslancev ne more dostopati do svoje elektronske pošte izven prostorov parlamenta. V britanskih medijih so se sicer pred dnevi pojavile navedbe, da naj bi hekerji že večkrat poskušali dobiti podatke za dostop do uporabnikov parlamentarnega računalniškega omrežja. Hekerji pa naj bi preko interneta celo prodajali gesla britanskih poslancev za dostop do mreže parlamenta, še poročata dpa in AFP.

Aktualno

Slovenija četrta po prvem dnevu ekipnega EP, tri slovenske zmage

Kategorija: Drugi športi Sat, 24 Jun 2017 21:52:00 +0200 Tel Aviv, 24. junija – Slovenija je po prvem dnevu ekipnega atletskega evropskega prvenstva, ki poteka v izraelskem Tel Avivu, na četrtem mestu. Zmage za Slovenijo so dosegli Luka Janežič na 400 m (45,47), Tina Šutej v skoku s palico (4,50 m) in Agata Zupin na 400 m ovire (56,80). V prvo ligo, kjer je bila Slovenija zadnjič leta 2014, vodijo prva tri mesta. Pred nedeljskim nadaljevanjem vodijo Madžari (196 točk), druga je Slovaška (170,5), tretja Litva (157), četrta je Slovenija (146), peta Hrvaška (135), šesti pa med 12 reprezentancami Izrael (134,5). Slovenski boj za prva tri mesta bo tako drugi dan zelo težak. Luka Janežič, edini med Slovenci je v tej sezoni nastopil na diamantni ligi in je premagal številne najboljše svetovne in evropske tekače, je bil prvi tudi v Izraelu, …

Aktualno

Cerar ob dnevu državnosti: Ustavimo se

Kategorija: Slovenija Sat, 24 Jun 2017 20:05:00 +0200 Slovenija bo jutri slavila 26. obletnico osamosvojitve, osrednja državna proslava pa danes na predvečer praznika poteka na Kongresnem trgu v Ljubljani. Pred proslavo se je na slavnostni seji sestal državni zbor, kjer je zbrane nagovoril podpredsednik DZ Matjaž Nemec. Predsednik vlade Miro Cerar je državljanom in državljankam že čestital ob dnevu državnosti. Kot je dejal, »živimo v času, ko pogosto tako hitimo, da si ne vzamemo dovolj časa za zares pomembne stvari.« Cerar: Ustavimo se »Danes, ko praznujemo pomemben del naše zgodovine, ko obeležujemo šestindvajesto obletnico naše neodvisnosti, vas kot predsednik vlade te naše drage Slovenije pozivam, da se ustavite. Vzemite si čas in pomislite na vse lepe trenutke naše skupne prehojene poti. Trenutke, ko smo se veselili naših uspehov, naj bo to na področju gospodarstva, znanosti, kulture, športa ali na kateremkoli drugem …

Aktualno

Shakespeare v času Trumpa

Kategorija: Globalno Sat, 24 Jun 2017 20:00:00 +0200 Prejšnjo soboto se je po 57. ulici v New Yorku vila dolga vrsta ljudi, ki so kljub poletni pripeki potrpežljivo čakali na razgretem betonu. Dan prej je odprla vrata nova razstava in v hipu postala najbolj vroč umetniški projekt v mestu, čeprav so bili artefakti na dosegu vsakega telefona. Toda čivkanje Donalda Trumpa je v pozlačenih okvirjih dobilo posebno vrednost.Ustvarjalci satirične večerne oddaje The Daily Show so predsednikovo razvpito brbljanje po družbenem omrežju twitter pretvorili v muzejsko instalacijo in jo v ameriški tradiciji predsedniških knjižnic poimenovali Predsedniška twitter knjižnica Donalda J. Trumpa. »Poleg jedrskega konca bodo ta sporočila Trumpova najbolj trajna zapuščina,« so napovedali odprt­je začasne postavitve, ki je obiskovalce vabila le lučaj kamna stran od črnega stolpa, Trumpovega nebotičnika na Peti aveniji. Voditelj Trevor Noah in sodelavci so se …