Mineva četrt stoletja od mednarodnega priznanja Slovenije

Petnajstega januarja bo minilo 25 let, od kar je takratna Evropska skupnost, predhodnica današnje EU, priznala Slovenijo. To je bila prelomnica pri vključevanju države v mednarodno skupnost, sledila so priznanja še drugih držav in že maja istega leta je bila Slovenija sprejeta v ZN.

Kot prva je Slovenijo že dan po osamosvojitvi, 26. junija 1991, priznala sosednja Hrvaška, s katero sta se osamosvojili na isti dan. V drugi polovici leta so sledile še nekatere države naslednice nekdanje Sovjetske zveze.

Islandija, Švedska in Zvezna republika Nemčija so Slovenijo priznale 19. decembra 1991. Slednja je na ta dan sicer sprejela le sklep o priznanju, ki je v veljavo stopil 15. januarja 1992.

Vatikan in San Marino sta Slovenijo priznala 13. oziroma 14. januarja 1992. Prvi prekomorski državi, ki sta priznali novo državo, sta bili Kanada in Avstralija 15. in 16. januarja 1992. Rusija je Slovenijo priznala 14. februarja, 7. aprila 1992 je sledilo še priznanje ZDA, ki so bile sprva izrazito zadržane do slovenskega osamosvajanja.

Za odločilno velja priznanje Evropske skupnosti, ki je sledilo brionski deklaraciji. To so sprejeli 7. julija 1991, z njo pa se je končala desetdnevna vojna v Sloveniji. To je bil hkrati prvi mednarodni sporazum med Slovenijo in takratno Evropsko skupnostjo.

Po priznanju Evropske skupnosti so mednarodna priznanja začela deževati in do avgusta 1992 je Slovenijo priznalo že 92 držav. Danes ima Slovenija diplomatske stike z več kot 180 državami po svetu in je članica večine mednarodnih organizacij.

Že marca 1992 je začela delovati kot polnopravna članica Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi, današnje Ovse.

V ZN je bila Slovenija kot prva nekdanja jugoslovanska republika sprejeta maja 1992, leto kasneje je postala članica Sveta Evrope, pa tudi Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke. V Nato je bila sprejeta konec marca 2004, mesec kasneje, 1. maja 2004, pa je postala še članica EU. Nazadnje je leta 2010 vstopila v Organizacijo za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD).

Prav včlanitev v evroatlantske integracije je bila več kot desetletje po osamosvojitvi poglavitni cilj slovenske zunanje politike, država pa je na tej poti naletela tudi na nekaj ovir. Pridruževanje EU je sprva ovirala Italija, v Nato pa Slovenija ni bila povabljena v prvem valu širitve, kar je povzročilo nekaj razočaranja.

A dejstvo je, da je Sloveniji kljub opozorilom z več strani v času osamosvajanja v zgolj nekaj mesecih uspelo doseči mednarodno priznanje. Od vsega začetka je uživala podporo nekaterih držav – v prvi vrsti Nemčije in sosednje Avstrije ter Vatikana – sicer pa je bila svetovna politika do osamosvojitve jugoslovanske republike zadržana.

Kot je za STA lani pred 25. obletnico osamosvojitve pojasnil zgodovinar Božo Repe, je takrat praktično celotna mednarodna skupnost nasprotovala razpadu Jugoslavije – deloma zato, ker so diplomati še razmišljali v obrazcih bipolarnega sveta, še bolj pa zato, ker je obstajala bojazen, da bo krvavemu razpadu Jugoslavije sledil še bolj krvav razpad Sovjetske zveze z nepredvidljivimi posledicami, saj je imela ta tudi jedrsko orožje.

Za priznanje je bilo ključno stališče Badinterjeve komisije, objavljeno konec leta 1991, ki je ugotovila, da je Jugoslavija razpadla in da ni šlo za odcepitve posameznih republik, v mnenju številka 7 pa je predlagala, naj Evropska skupnost prizna Slovenijo.

Kot je decembra za STA povedal prvi slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel, ima prav Badinterjeva komisija “velike zasluge za to, da je Slovenija postala relativno hitro neodvisna in mednarodno priznana država”.

Sloveniji so na roko šle tudi mednarodne okoliščine, kot je bila združitev Nemčije, ki so ji bile po Repetovi oceni nekatere druge države glede priznanja Slovenije pripravljene popustiti na račun različnih koncesij pri združevanju.

Po vstopu v EU je Slovenija leta 2007 kot prva med državami iz t. i. velikega vala širitve uvedla evro, konec istega leta pa postala še članica schengenskega območja.

Zunanje ministrstvo bo 25. obletnico mednarodnega priznanja Slovenije v petek obeležilo z okroglo mizo in odprtjem dokumentarne razstave.

Povezane teme

25. obletnica osamosvojitve, Slovenija
Aktualno

Državni svet izglasoval veto na zakon o drugem tiru

Državni svetniki so na izredni seji s 23 glasovi za in dvema proti izglasovali odložilni veto na zakon o drugem tiru, ki ga je minuli četrtek potrdil DZ. Svetniki so v razpravi izpostavili, da je v zakonu preveč neznank, med drugim glede financiranja. Večina razpravljavcev je izrazila prepričanje, da bi lahko država projekt gradila sama.

Aktualno

Vlada nasprotuje več predlogom opozicije

Vlada se je na današnji seji opredelila do več predlogov opozicije. Kot so sporočili, ne podpira predloga novele zakona o nacionalni stanovanjski varčevalni shemi in subvencijah mladim družinam ter predloga novele zakona o socialnem varstvu. Nasprotuje tudi predlogu o vključitvi mladih v ESS in zavrača očitke glede problematike zdravstva.

Rubrika Aktualno

Aktualno

Union Olimpija skozi šivankino uho

Kategorija: Košarka Wed, 26 Apr 2017 23:19:00 +0200 Ljubljana – Najrazburljivejši dvoboj devetega kola košarkarske lige Nova KBM za prvaka je 700 gledalcev spremljalo v Tivoliju, v katerem je domača Union Olimpija mukoma snela skalp Zlatorogu, od katerega je bila boljša z 88:87, vendar pa ji pomemben uspeh še vedno ne zagotavlja preboja v polfinale. Ta hip je na tretjem mestu, toda z enakim izkupičkom štirih zmag, petih porazov in 13 točk kot četrti Laščani in peti Hopsi. Odločitev bo tako padla v sobotnem zadnjem kolu, ko Ljubljančani gostujejo pri Krki. Za zanesljivo uvrstitev med štiri najboljše potrebujejo zmago v Novem mestu, ob porazu pa še vedno lahko upajo na uspeh Zlatoroga nad Hopsi. Če se jim izjalovi še ta načrt, bodo »zmaji« ostali brez polfinala. V razburljivem in negotovem tivolskem dvoboju je odločitev padla v zadnjih sekundah. Jan …

Aktualno

Barcelona se je znesla nad Osasuno

Kategorija: Nogomet Wed, 26 Apr 2017 22:56:00 +0200 Barcelona – Zmaga v zadnjih izdihljajih dvoboja z večnim tekmecem Realom (3:2) v nedeljskem »el clasicu« je na nogometaše Barcelone, ki še celijo rane po izpadu iz lige prvakov, kajpak delovala zelo blagodejno, kar so dokazali v današnjem obračunu 34. kola španskega prvoligaškega tekmovanja. Pred skoraj 64.000 navijači na domačem štadionu Camp Nou so se namreč znesli nad zadnjeuvrščeno Osasuno, ki se ne more več izogniti izpadu, in jo odpravili s kar 7:1. Katalonski velikan je že trinajstič v sezoni (v katerem koli tekmovanju) nasprotnikovo mrežo zatresel vsaj petkrat v enem dvoboju. Bila je to igra mačke z mišjo, razkorak na igrišču ne bi mogel biti večji. Gostitelji so bili kar 77-odstotno pri žogi in imeli krepko na svoji strani razmerja vseh sproženih strelov (19:3), strelov v okvir vrat (9:2), kotov …

Aktualno

Srečna trinajstica za Celjanke

Kategorija: Košarka Wed, 26 Apr 2017 22:34:00 +0200 Celje – Košarkarice Athleta Celja se veselijo trinajste prvoligaške lovorike v zgodovini, šeste zaporedne. Tudi v tretjem obračunu finalne serije so bile boljše od kranjskega Triglava, tokrat s 66:61 (47:52, 33:33, 16:19), do zmage pa so se vnovič dokopale šele v končnici. Tako so na najlepši možen način kronale izjemno uspešno sezono, v kateri so se zavihtele na tron še v domačem pokalu in ligi WABA. Pri prvakinjah je s 25 točkami in 10 skoki vnovič blestela Shante Marie Evans, ki so jo izbrali tudi za najkoristnejšo igralko tako finalne serije kot tudi celotne sezone, medtem ko je njena klubska kolegica Annamaria Prezelj, danes je prispevala 15 točk, postala najbolj borbena igralka sezone. Pri poraženkah se je Živa Zdolšek veselila dvojnega dvojčka za 20 točk in enajst skokov. »Izjemna dekleta si zaslužijo …

Aktualno

Twitter z izgubo 56 milijonov evrov

Spletno družbeno omrežje Twitter je prvem letošnjem četrtletju ustvarilo 548 milijonov dolarjev (495,5 milijona evrov) prihodkov, kar je osem odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Izguba se je zmanjšala na 62 milijonov dolarjev (56 milijonov evrov). Rezultati so kljub vsemu boljši od pričakovanj večine analitikov.

Aktualno

DUTB lani s 7,8 milijona evrov čiste izgube

Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) je lani ustvarila 369,2 milijona evrov prilivov iz upravljanja sredstev in dosegla 9,5-odstotno donosnost na kapital. Leto je sicer zaključila s 7,8 milijona evrov čiste izgube, kaže revidirano letno poročilo, ki ga je družba objavila na spletnih straneh Ljubljanske borze.

Aktualno

Šarapova je nazaj – zmagovito

Kategorija: Tenis Wed, 26 Apr 2017 22:00:00 +0200 Stuttgart – Oči športnega sveta so te dni uprte v teniški turnir WTA z nagradnim skladom 776.000 ameriških dolarjev v Stuttgartu, saj se je na njem po 15-mesečni odsotnosti zaradi dopinškega suspenza (meldonij), ki ji je potekel včeraj, v pogon vrnila nekdanja številka ena svetovnega ženskega tenisa, Rusinja Marija Šarapova. In takoj je dokazala, da v letu dni ni pozabila igrati, kot posebna povabljenka je namreč v uvodnem kolu po skoraj uri in tri četrt igre s 7:5 in 6:3 strla odpor 34-letne italijanske veteranke Roberte Vinci, 36. »loparja« sveta. Tridesetletna Šarapova je močno pritisnila z začetnim udarcem in primazala kar enajst asov, tekmica niti enega, prav tako je veliko bolje vračala žogice in bila tretjinsko uspešna pri izkoriščanju priložnosti za brejk (4/12), Italijanka zgolj šestinsko (1/6). To je bil njun …

Aktualno

Krimovke sezono zapečatile z zmago

Kategorija: Rokomet Wed, 26 Apr 2017 21:39:00 +0200 Skopje – Rokometašice Krima Mercatorja so sezono zapečatile z zmago. V malem finalu regionalne lige so namreč z 31:25 (13:13) strle odpor hrvaške Podravke Vegete, predvsem z odlično igro v drugem polčasu in še posebej v končnici (še v 47. minuti je bilo zgolj 22:21), in zasedle končno tretje mesto. Že pred tem so v sezoni osvojile vse tri domače lovorike in prvo mesto v skupinskem delu lige prvakinj. »Zelo sem vesel, da so igralke, ki imajo manjšo minutažo ali se vračajo po poškodbah, nastopile na zelo visoki ravni, mislim predvsem na Laro Hrnčič, Nino Zulič in Ano Abino. Imamo nekaj zakonitosti v obrambi in ko vsa dekleta odigrajo, kot morajo, je tudi vratarkam – Amra Pandžić je bila v drugem polčasu odlična – precej lažje. Zadovoljen sem s tretjim mestom, …

Aktualno

Brglez: “Včasih je za zmago teme dovolj že, da ljudje ne storijo ničesar”

Državna proslava pred dnevom upora proti okupatorju je letos dobila mesto v Trbovljah. Predsednik DZ Milan Brglez je v slavnostnem govoru izpostavil, da “svoboda ni dana, ampak izbojevana”. Obenem pa je poudaril, da ko svoboda je, je treba zanjo prevzeti tudi odgovornost. Tako moramo tudi z državo ravnati odgovorno, je dodal. “Naša zgodovina je polna zgledov, kako smo se zoperstavili tistim, ki so nam svobodo hoteli vzeti,” je izpostavil predsednik državnega zbora Brglez v svojem govoru in spomnil zgolj na nekatere iz okolja, kjer je bila tokrat državna proslava: “zgled doktorja ekonomije, ki je zasedal najvišje državne funkcije in ki se je znal na stara leta, s šibkim telesom, a mogočnim duhom, postaviti po robu linču množice v bran človekovih pravic manjšin; zgled rudarskega dijaka, ki mu usoda ni prizanašala in mu je odvzela mnoge bližnje, a je trenutek svojega najgrozovitejšega odkritja pospremil s klicem k več človečnosti, ne pa k maščevanju; zgled glasbenikov, ki ste družbeno-političnemu sistemu nastavili zrcalo, ga izzvali in zamajali, ko ste ga soočili z njegovimi največjimi norostmi; in zgled plesalca, ki je premagal silo teže, ko je segel na sam vrh, da bi videl dlje in čez meje človeškega ustvarjalnega izraza”. Grožnja tedaj ni pomenila strahu Spomnil je, da se je narodnoosvobodilni upor druge svetovne vojne začel najprej s počasnimi, a pogumnimi, nato pa z vse bolj odločnimi in vidnimi koraki. In v dobrega pol leta po nastanku je Osvobodilna fronta že predstavljala pomembno silo upora proti nacizmu in fašizmu. “Grožnja tedaj ni pomenila strahu, ampak je prinesla zalet in pogum, srčnost in moč, tovarištvo in solidarnost,” je navedel. Pri tem se je dotaknil aktualnih izzivov in ocenil, da se upravičeno zdi, da nam je preboj med članice mednarodne skupnosti in EU – namesto, da bi nas okrepil – vzel zalet. “Kot bi, v varnem zavetju schengna in skozi disciplino evroobmočja, niti ne opazili, kdaj smo svojo nekdanjo upornost začeli nadomeščati s sprijaznjenostj