Finančno ministrstvo ob gospodarski napovedi Bruslja: Oceno je treba vzeti kot opozorilo

Finančno ministrstvo ob gospodarski napovedi Bruslja: Oceno je treba vzeti kot opozorilo

Napoved, da se bo strukturni fiskalni položaj Slovenije do leta 2018 poslabšal, temelji na predpostavki, da ne bodo sprejeti nobeni dodatni ukrepi za doseganje ciljnih saldov sektorja država, so se na zimsko napoved Evropske komisije odzvali na finančnem ministrstvu. Kljub vsemu je oceno komisije treba vzeti tudi kot opozorilo, so dodali.

Bruselj je v danes objavljenem dokumentu izboljšal oceno gospodarske rasti Slovenije. Lani naj bi se slovenski bruto domači proizvod (BDP) po najnovejši oceni okrepil za 2,5 odstotka, letos in prihodnje leto pa se naši državi obeta triodstotna gospodarska rast.

“Ugodnejša napoved Evropske komisije hkrati pomeni, da je Slovenija visoko v fazi gospodarskega cikla, kar pomeni potrebo po hitrejšem zniževanju nominalnega primanjkljaja, ki se v odvisnosti od gospodarskega cikla odraža tudi v strukturnem primanjkljaju,” so v sporočilu za javnost zapisali na ministrstvu za finance.

Proizvodna vrzel (razmerje med potencialnim in dejanskim BDP), kot jo ocenjuje Bruselj, je tako že v letu 2017 pozitivna, kar pomeni, da je raven dejanskega BDP presegla potencialnega in da se gospodarstvo že pregreva, kar ni skladno z makroekonomskimi kazalci, so izpostavili. “Na ministrstvu menimo, da je ocena komisije glede pozitivne proizvodne vrzeli v Sloveniji v letu 2017 in 2018 vprašljiva,” so dodali.

Opozorili so še na napoved, da se bo strukturni primanjkljaj v Sloveniji v obdobju 2016-2018 zvišal z 1,9 odstotka na 2,6 odstotka. Ta ocena, tako na ministrstvu, temelji na predpostavki, da v naslednjih dveh letih ne bodo sprejeti nobeni dodatni ukrepi za doseganje ciljnih saldov sektorja država. Prav zato naj bi bilo treba to vzeti tudi kot opozorilo o nujnosti nadaljevanja strukturnih sprememb za kratkoročno in dolgoročno obvladovanje javnih financ v zdravstvu, pokojninskem sistemu, sistemu plač javnih uslužbencev itd.

Ocena proizvodne vrzeli bistveno vpliva na oceno strukturnega primanjkljaja, torej primanjkljaja, očiščenega dejavnikov gospodarskega cikla in enkratnih dejavnikov, so tudi izpostavili na ministrstvu. “Če smo v višji fazi gospodarskega cikla, nominalno znižanje primanjkljaja ne pomeni nujno tudi strukturnega izboljšanja,” so dodali. Po oceni Evropske komisije se strukturni saldo javnih financ v letih 2016, 2017 in 2018 poslabšuje, Slovenija pa je v svojih dokumentih ob drugačni oceni proizvodne vrzeli v teh letih napovedala izboljšanje strukturnega salda in si začrtala pot fiskalne konsolidacije, so poudarili.

“Za slovenske javne finance ocena Evropske komisije pomeni, da je v letu 2017 in naprej kljub možni rasti prihodkov potrebno nadaljnje ukrepanje na strani javnofinančnih izdatkov, in sicer v smeri njihovega znižanja ali strukturnega izboljšanja,” so sklenili na ministrstvu.

Scroll to top
Skip to content