Ministrstvo za zdravje zapuščata obe državni sekretarki

Nina Pirnat bo z majem začela delati na ZZZS, Sandra Tušar pa z aprilom v Splošni bolnišnici Izola. Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc pravi, da že ima kandidata za nova sekretarja, o imenih pa še ni želela govoriti. Prihaja pa na ministrstvo Dušan Keber, ki bo svetoval ministrici.

Tušarjeva ministrstvo zapušča, ker želi delovno mesto bližje kraju bivanja, so za STA navedli na ministrstvu za zdravje. Kot državna sekretarka je na ministrstvu za zdravje začela z delom avgusta 2015, v tem času pa se je njena družina preselila na Obalo.

“Funkcija državne sekretarke je odgovorna, naporna, a prinaša tudi številna zadovoljstva. Verjamem, da bodo na ministrstvu z dobrim delom nadaljevali in v prihodnje bom pri tem z veseljem sodelovala na področju skrajševanja čakalnih dob in kakovosti,” je navedla Tušarjeva. Dodala je, da so izkušnje, ki jih je pridobila na ministrstvu kot državna sekretarka, neprecenljive in ji bodo gotovo pomagale tudi pri nadaljnjem delu. Kot kirurginja bo s 3. aprilom nadaljevala z delom v izolski bolnišnici, prej je delala v jeseniški bolnišnici.

Pirnatova, ki je državna sekretarka od začetka tega mandata ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc, na ministrstvo pa je prišla v času ministrovanja Alenke Trop Skaza, pa je povedala, da odhaja z ministrstva iz osebnih razlogov. Z začetkom maja bo začela delati na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). “Že lani sem razmišljala o odhodu, a je bila nato sprožena interpelacija ministrice in sem menila, da v takem trenutku ne morem oditi,” je še navedla.

Ministrica za zdravje Kolar Celarčeva je v izjavi medijem ob robu seje DZ dejala, da ima že kandidate za državne sekretarje, ki so že sprejeli ponudbo. Vlada bo o imenovanju odločala, ko “bo pravi čas za to”. Sicer pa je zadovoljna z izbiro.

Dejala je, da bodo zakonodajne spremembe in zdravstvena reforma, kot tudi projekt skrajševanja čakalnih dob kljub odhodu Pirnatove in Tušarjeve tekli nemoteno. Ob tem je poudarila, da sekretarki odhajata iz osebnih razlogov.

Prihaja pa na ministrstvo nekdanji minister za zdravje Keber, danes pa je predsednik Rdečega križa Slovenije. Kolar Celarčevi bo svetoval po pogodbi. “Ministrica me je pred tednom dni povabila, da sodelujem v zadnji fazi pri zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju,” je za Delo povedal Keber.

Ministrica pa je v DZ novinarjem dejala, da so hvaležni za “pomoč, ki jo je sam ponudil, in smo jo tudi sprejeli”. Dodala je, da potrebujejo strokovno pomoč pri usklajevanjih zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Koncept in usmeritev vlade in koalicije pa je ohraniti in krepiti javni zdravstveni sistem, zagotoviti solidaren sistem financiranja ter zmanjšati neenakosti v zdravju. To so bili tudi cilji v beli knjigi, ki je nastala v času Kebrovega ministrovanja, je dejala Kolar Celarčeva. S Kebrom sicer še niso podpisali pogodbe o sodelovanju.

Ima pa ministrica še enega svetovalca, ki je pomagal pri pripravi zakona na področju pravic. Gre za Grego Strbana s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, je dejala ministrica.

Sicer pa je Kolar Celarčeva kot neresnične označila nekatere navedbe glede rešitev v zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Poudarila je, da bodo v skladu z zakonom zdravstvene pravice, ki jih bo krilo obvezno zdravstveno zavarovanje, točno določene in vlada ne bo imela pristojnosti spreminjati košarice pravic. S predlogom zakona se ohranja univerzalna košarica, obseg pravic bo nespremenjen, bo pa medicinska stroka tista, ki bo opredeljevala, kaj spada v okvir posamezne pravice.

“Vsi govorijo o potrebi po celoviti reformi, zdaj pa, ko je pripravljena, žal očitno ne želijo, da bi se izpeljala,” je na kritike odgovorila ministrica.

Glede koalicijskih usklajevanj o noveli zakona o zdravstveni dejavnosti pa je dejala, da so v četrtek prejeli pravno mnenje DeSUS glede prenosa evropske direktive na področju koncesij. Dejala je, da bodo v najkrajšem času pregledali pravno mnenje in se s koalicijskimi partnerji še enkrat sestali in dogovorili, nato pa poslali zakon v vladno obravnavo.

Povezane teme

Slovenija, zdravstveno ministrstvo
Aktualno

Pahor z Dudo in Ivanićem o razmerah na Zahodnem Balkanu

Predsednik republike Borut Pahor je ob začetku uradnega obiska poljskega predsednika Andrzeja Dude na gradu Strmol gostil še predsedujočega predsedstva BiH Mladena Ivanića, ki jima je predstavil stališča glede EU in razmere na Zahodnem Balkanu. Strinjali so se, da bi širitev EU na Zahodni Balkan pripomogla k miru in stabilnosti v regiji.

Aktualno

Planica imela skoraj 2 milijona evrov proračuna

Predsednik organizacijskega komiteja Planice Drago Bahun je dejal, da ima pravkar končani finale svetovnega pokala v smučarskih skokih 1,9 milijona evrov proračuna. To je več, kot znašajo proračuni večine slovenskih panožnih športnih zvez. Najemnina in s tem priprava Nordijskega centra Planica (NCP) sta znašala 360.000 evrov.

Aktualno

Slovenci za avtomobile zapravimo največ v Evropi

Slovenska gospodinjstva so leta 2015 za osebno mobilnost v povprečju namenila 16 odstotkov vseh svojih izdatkov, kar jih uvršča v sam evropski vrh. Tega leta je bilo pri nas registriranih več kot milijon osebnih avtomobilov. Je pa vozni park Slovencev precej star, saj je bilo leta 2015 največ avtomobilov starih najmanj 12 let.

Aktualno

Peter Prevc: ”Moj ponos je ranjen.”

Slovenija je na finalu sezone svetovnega pokala v smučarskih skokih na letalnici v Planici na ekipni tekmi zasedla peto mesto in več kot 50 točk zaostala za tretjeuvrščeno Poljsko, prepričljivo pa je zmago iz lanskega leta ubranila Norveška pred Nemčijo, četrta je bila Avstrija. Slovenija je bila lani pod Poncami ekipno druga.

Rubrika Aktualno

Aktualno

Tatovi, roparji in dilerji polnijo zapore

Nedavno izdano poročilo Sveta Evrope o trendih v evropskih zaporih za leto 2105 Slovenijo uvršča med države z nizkim odstotkom zapornikov, toda slovenski zapori so še zmeraj prenaseljeni. “Znižanje skupnega števila zapornikov v Evropi je dobrodošlo. Več izrečenih alternativnih kazni ne pripelje nujno tudi do več kriminala, pomaga pa pri reintegraciji obsojencev in reševanju problema prezasedenosti zaporov,” je ob predstavitvi poročila poudaril generalni sekretar Sveta Evrope Thorbjorn Jagland. V Sloveniji je bilo leta 2015 zaprtih 1399 ljudi, med njimi dva mladoletnika, kar pomeni 68 zapornikov na 100.000 prebivalcev. To je bistveno pod evropsko srednjo vednostjo, ki znaša 115 zaprtih na 100.000 prebivalcev. Povprečje je – zaradi večjega števila majhnih držav z manj zaporniki – sicer nekoliko višje in znaša 134 zapornikov na 100.000 prebivalcev. Slovenija je po številu zapornikov sicer blizu skandinavskih držav, ki so vse pod povprečjem: na Finskem 55, Danskem 56 in Švedskem 59 na 100.000 prebivalcev. Vsak deseti obsojen zaradi umora ali poskusa umora Povprečna starost zapornika je bila v letu 2015 35 let, kar je za leto dni več, kot je bila ta starost v letu 2014. Zapornic je v evropskem povprečju za 5,2 odstotka, v Sloveniji je ta delež nekoliko višji, saj znaša 5,8 odstotka. Tujcev pa je med zaprtimi v slovenskih zaporih 9,4 odstotka, kar je primerljivo s povprečjem SE (10,8 odstotka). Posamezen zapornik, ki je v letu 2015 bival v enoposteljni sobi, je imel na voljo v povprečju devet kvadratnih metrov bivalne površine, zapornik, ki je bival v skupnih sobah, pa v povprečju sedem kvadratnih metrov bivalne površine. Poročilo za Slovenijo še razkriva, da je v letu 2014 v slovenskih zaporih umrlo šest zapornikov, obravnavali niso niti enega samomora. Zgodil se je en pobeg iz zapora zaprtega tipa in 44 pobegov iz zaporov odprtega tipa in pobegov v času kratkotrajnih izhodov. Kraja, kazniva dejanja, povezana z drogo, in rop so najpogostejši razlogi za prestajanje zaporn

Aktualno

Tatovi, roparji in dilerji polnijo zapore

Nedavno izdano poročilo Sveta Evrope o trendih v evropskih zaporih za leto 2105 Slovenijo uvršča med države z nizkim odstotkom zapornikov, toda slovenski zapori so še zmeraj prenaseljeni. “Znižanje skupnega števila zapornikov v Evropi je dobrodošlo. Več izrečenih alternativnih kazni ne pripelje nujno tudi do več kriminala, pomaga pa pri reintegraciji obsojencev in reševanju problema prezasedenosti zaporov,” je ob predstavitvi poročila poudaril generalni sekretar Sveta Evrope Thorbjorn Jagland. V Sloveniji je bilo leta 2015 zaprtih 1399 ljudi, med njimi dva mladoletnika, kar pomeni 68 zapornikov na 100.000 prebivalcev. To je bistveno pod evropsko srednjo vednostjo, ki znaša 115 zaprtih na 100.000 prebivalcev. Povprečje je – zaradi večjega števila majhnih držav z manj zaporniki – sicer nekoliko višje in znaša 134 zapornikov na 100.000 prebivalcev. Slovenija je po številu zapornikov sicer blizu skandinavskih držav, ki so vse pod povprečjem: na Finskem 55, Danskem 56 in Švedskem 59 na 100.000 prebivalcev. Vsak deseti obsojen zaradi umora ali poskusa umora Povprečna starost zapornika je bila v letu 2015 35 let, kar je za leto dni več, kot je bila ta starost v letu 2014. Zapornic je v evropskem povprečju za 5,2 odstotka, v Sloveniji je ta delež nekoliko višji, saj znaša 5,8 odstotka. Tujcev pa je med zaprtimi v slovenskih zaporih 9,4 odstotka, kar je primerljivo s povprečjem SE (10,8 odstotka). Posamezen zapornik, ki je v letu 2015 bival v enoposteljni sobi, je imel na voljo v povprečju devet kvadratnih metrov bivalne površine, zapornik, ki je bival v skupnih sobah, pa v povprečju sedem kvadratnih metrov bivalne površine. Poročilo za Slovenijo še razkriva, da je v letu 2014 v slovenskih zaporih umrlo šest zapornikov, obravnavali niso niti enega samomora. Zgodil se je en pobeg iz zapora zaprtega tipa in 44 pobegov iz zaporov odprtega tipa in pobegov v času kratkotrajnih izhodov. Kraja, kazniva dejanja, povezana z drogo, in rop so najpogostejši razlogi za prestajanje zaporn

Aktualno

EU priznala, da ni v formi

EU bo zagotovo praznovala tudi 100. rojstni dan, čeprav danes ni v najboljši formi in kondiciji, je v Rimu v soboto ob podpisu izjave ob 60. rojstnem dnevu dejal predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker. S temi besedami je v bistvu izrazil zadovoljstvo, da sta na koncu skupno izjavo podpisala tudi predsednica poljske vlade Beata Szydlo in predsednik grške vlade Aleksis Cipras. Poljakinja je grozila, da je ne bo podpisala, ker je v njej omenjena Evropa več hitrosti, Cipras pa je pogrešal jasnejšo zavezo za zaščito socialnih pravic. “Komplicirala” le Poljakinja in Grk Beata Szydlo se je po dolgotrajnih usklajevanjih besedila, kar je v zadnjih letih v EU običajna praksa, zadovoljila s formulacijo “delovali bomo skupaj, po potrebi z različno hitrostjo in intenzivnostjo, a napredovali v isti smeri, tako kot v preteklosti”. Kaj to dejansko pomeni, pa pravzaprav nihče ne more povedati, saj si lahko izjavo vsak razlaga po svoje. Aleksisa Ciprasa pa je prepričal Juncker z zagotovilom, da zavezanost EU k spoštovanju socialnih pravic seveda velja tudi za Grke, ki jim je EU v okviru trojke mednarodnih posojilodajalcev v zadnjih devetih letih s številnimi varčevalnimi ukrepi in reformami občutno znižala socialno varnost in pravice delavcev. Pokojnine so morali Grki po nareku trojke znižati že dvanajstkrat. Voditelji 27 članic EU brez Velike Britanije so s podpisom skupne izjave na koncu na papirju pokazali enotnost, a bistveno vprašanje, kakšna bo prihodnost EU, je ostalo odprto. Razlike med severom in jugom se povečujejo Srečanje voditeljev v Rimu je vnovič pokazalo, da se razlike, zlasti med starimi članicami in tistimi, ki so stopile v EU leta 2004 in kasneje, pa med bogatejšimi severnimi in revnejšimi južnimi članicami prej povečujejo, kot zmanjšujejo, naj njihovi voditelji in evropski funkcionarji državljanom še tako skušajo prodajati enotnost. Pred finančno krizo, ki je izbruhnila leta 2008, je bilo praznovanje prelomnih dogodkov v EU povsem drugačno kot sobotno pr

Aktualno

EU priznala, da ni v formi

EU bo zagotovo praznovala tudi 100. rojstni dan, čeprav danes ni v najboljši formi in kondiciji, je v Rimu v soboto ob podpisu izjave ob 60. rojstnem dnevu dejal predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker. S temi besedami je v bistvu izrazil zadovoljstvo, da sta na koncu skupno izjavo podpisala tudi predsednica poljske vlade Beata Szydlo in predsednik grške vlade Aleksis Cipras. Poljakinja je grozila, da je ne bo podpisala, ker je v njej omenjena Evropa več hitrosti, Cipras pa je pogrešal jasnejšo zavezo za zaščito socialnih pravic. “Komplicirala” le Poljakinja in Grk Beata Szydlo se je po dolgotrajnih usklajevanjih besedila, kar je v zadnjih letih v EU običajna praksa, zadovoljila s formulacijo “delovali bomo skupaj, po potrebi z različno hitrostjo in intenzivnostjo, a napredovali v isti smeri, tako kot v preteklosti”. Kaj to dejansko pomeni, pa pravzaprav nihče ne more povedati, saj si lahko izjavo vsak razlaga po svoje. Aleksisa Ciprasa pa je prepričal Juncker z zagotovilom, da zavezanost EU k spoštovanju socialnih pravic seveda velja tudi za Grke, ki jim je EU v okviru trojke mednarodnih posojilodajalcev v zadnjih devetih letih s številnimi varčevalnimi ukrepi in reformami občutno znižala socialno varnost in pravice delavcev. Pokojnine so morali Grki po nareku trojke znižati že dvanajstkrat. Voditelji 27 članic EU brez Velike Britanije so s podpisom skupne izjave na koncu na papirju pokazali enotnost, a bistveno vprašanje, kakšna bo prihodnost EU, je ostalo odprto. Razlike med severom in jugom se povečujejo Srečanje voditeljev v Rimu je vnovič pokazalo, da se razlike, zlasti med starimi članicami in tistimi, ki so stopile v EU leta 2004 in kasneje, pa med bogatejšimi severnimi in revnejšimi južnimi članicami prej povečujejo, kot zmanjšujejo, naj njihovi voditelji in evropski funkcionarji državljanom še tako skušajo prodajati enotnost. Pred finančno krizo, ki je izbruhnila leta 2008, je bilo praznovanje prelomnih dogodkov v EU povsem drugačno kot sobotno pr

Aktualno

Izbrisali so ga iz imenika odvetnikov

Vprašanje, ali je specializirano tožilstvo sploh vedelo, da David Šega trenutno ne sme opravljati odvetniškega poklica, ko je po izvedenem dokaznem postopku v aferi Elektrooptika na ljubljanskem sodišču pred dnevi predlagalo, naj sodišče poleg zaporne kazni na tri leta in dva meseca Šegi izreče še prepoved opravljanja odvetniškega poklica za dobo štirih let. Ljubljansko sodišče predlogu za obsodilno sodbo ni sledilo, posledično nepravnomočno oproščenemu tako seveda tudi varnostnega ukrepa prepovedi opravljanja odvetniškega poklica ni izreklo, pa vendar David Šega še nekaj časa v sodni dvorani ne bo smel obleči odvetniške toge. V odvetniške vrste šele konec leta Dejstvo je namreč, da mu je to prepovedala odvetniška zbornica. Ta ukrep ga je doletel za dobo desetih mesecev, ker ga je mariborsko sodišče spoznalo za krivega kaznivega dejanja izneverjanja in je sodba postala pravnomočna. David Šega se jo je trudil izpodbiti tudi na vrhovnem sodišču, a mu ni uspelo. Ne glede na to, da je kaznivo dejanje storil kot odvetnik, izneveril se je namreč stranki, ki jo je zastopal na sodišču, se je David Šega neumorno branil tudi v disciplinskem postopku pred odvetniško zbornico. Disciplinsko sodišče Odvetniške zbornice Slovenije mu je po tem, ko je obsodilna sodba na pol leta zapora s preizkusno dobo enega leta postala pravnomočna, izreklo disciplinski ukrep odvzema pravice opravljati odvetniški poklic za dobo desetih mesecev, ker pa se je zoper to odločitev pritožil na vrhovno sodišče, sklep o prepovedi opravljanja odvetniškega poklica dolgo ni postal pravnomočen. To se je zgodilo šele februarja letos, smo izvedeli po poizvedovanju na odvetniški zbornici. Sporočili so nam, da je vrhovno sodišče potrdilo odločbo Disciplinskega sodišča Odvetniške zbornice Slovenije, zato so Davida Šego 16. februarja letos izbrisali iz imenika odvetnikov za dobo desetih mesecev. Za las je ušel zaporu Zgodba o kazenskem postopku zoper Davida Šego izvira iz gospodarskega spora, v katerem je zastopal

Aktualno

Opozorilo za zmaje

Drugi krog državnega košarkarskega prvenstva v ligi za prvaka je prinesel največje presenečenje v Rogaški Slatini. Košarkarjem Olimpije so ceno zbili gostitelji, ki so jih pred 650 domačimi gledalci premagali na najslajši način. S košem 40-letnega veterana Dragiše Drobnjaka v zadnji sekundi so jih premagali za zgolj točko – 75:74 (44:31). S tem so končali zmagoviti niz Ljubljančanov v domači ligi, ki je trajal kar tri mesece. “Vprašanje je, kako bi se končalo, če bi boljše odigrali prvi polčas. O tem moramo razmišljati. Če bomo imeli v glavi, da lahko kakšno stvar opravimo s pol moči, se bomo opekli. Opozorilo je prišlo ob pravem času,” je dejal trener Olimpije Gašper Okorn. Njegovi igralci so se resda ležerno lotili tekme, v prvem polčasu zaostajali že za 14 točk, v nadaljevanju pa celo za točko več. A so se pred zadnjo četrtino povsem približali, z delnim izidom 10:1 celo povedli (69:65). Najboljši posameznik tekme Nikola Janković (26 točk, 10 skokov) je v izenačeni končnici osem sekund pred koncem zmaje povedel v vodstvo, a je Drobnjak (11 točk, 6 skokov) v hitrem napadu na drugi strani zadel ob osebni napaki Brandona Jeffersona. Pri Rogaški Slatini je bil z 18 točkami (14 v prvem polčasu) najučinkovitejši Tadej Ferme. “Večji del tekme smo odigrali zelo dobro, Olimpijo držali na varni razdalji. V zadnji četrtini nismo našli rešitve za razigranega Jankovića, Jefferson bi z meti iz razdalje skoraj obrnil tekmo. Z maksimalno borbenostjo nam je vendarle uspelo,” je dejal trener Rogaške Damjan Novakovič, ki se ni pozabil zahvaliti za tribuno s tribun. Rezultati, liga za prvaka, 2. krog: Krka – Hopsi 76:65 (43:34), Rogaška – Olimpija 75:74 (44:31), Helios – Zlatorog 60:67 (34:35); vrstni red: 1 Krka 4 točke, 2. Rogaška 4, 3. Olimpija 3, 4. Zlatorog 3, 5. Helios 2, 6. Hopsi 2; liga za obstanek, 2. krog: LTH – Šenčur 62:92, Portorož – Tajfun 54:89 (22:47), Primorska – Podčetrtek (sinoči); vrstni red: 1. Primorska (tekma manj) 21 točk, 2. Tajfun 20, 3. Šenčur 20, 4. Podče

Aktualno

Kvalifikacije za SP 2018: Chris Martin prinesel pomembno zmago Škotski

Kategorija: Nogomet Sun, 26 Mar 2017 23:06:00 +0200 Glasgow – Velikim napovedim o borbeni igri reprezentance in kombinatoriki v zvezni vrsti je sledila zelo bleda predstava na zelenici Hampden parka v Glasgowu. Slovenija je v tekmo očitno vstopila z jasnim ciljem, da zadrži neodločen rezultat, neambicioznost pa se jim je maščevala v 88. minuti tekme, ko je zmago Škotski prinesel Chris Martin. Slovenija v drugem polčasu sploh ni napadala in niti ni ogrozila vratarja Craiga Gordona, na drugi strani pa so si Škoti z dvema vratnicama in kopico polpriložnosti po udarcih iz kota zaslužila zmago. Gordon Strachan je vsaj začasno obdržal službo in Škotsko ohranil v boju za svetovno prvenstvo v Rusiji 2018. Srečko Katanec se na drugi strani s taktiko ni izkazal, sredina igrišča je bila povsem nevidna, tudi Kevin Kampl in Josip Iličić sta odpovedala. Robert Berić …