Zaslišanje Comeyja in Rogersa v kongresu zavrača Trumpove navedbe

Odbor za obveščevalne dejavnosti predstavniškega doma ameriškega kongresa je danes med zaslišanjem direktorja FBI Jamesa Comeyja in direktorja Agencije za nacionalno varnost (NSA) Mika Rogersa javno slišal, da se je Rusija vpletala v volitve v korist predsednika ZDA Donalda Trumpa, ni pa nobenih dokazov o prisluškovanju v Trumpovi stolpnici.

Odgovori Comeyja in Rogersa na vprašanja kongresnikov so potrdili navedbe ameriških medijev, ki jih Trump opredeljuje kot lažnive, in zavrnili Trumpove trditve, da mu je predsednik Barack Obama prisluškoval v Trumpovi stolpnici pred volitvami. Comey je doslej prvič tudi priznal, da preiskava o ruskem vpletanju v ameriške volitve poteka.

Trump je v pričakovanju takšnega razvoja dogodkov zgodaj zjutraj sprožil rafal tvitov v katerih trdi, da so si zgodbo o ruskem vpletanju v ameriške volitve izmislili demokrati, da opravičijo svoj poraz. Prav tako je poudarjal, da je prava zgodba uhajanje zaupnih informacij v medije, ki ji je potrebno posvetiti pozornost.

V skladu s tem je potem tudi potekalo zaslišanje v kongresu. Demokrati so Comeyja in Rogersa spraševali o Rusiji in Trumpovih obtožbah o prisluškovanju, republikanci pa so se posvečali vprašanjem o izdajanju zaupnih informacij v medije. Trump je zaslišanje spremljal s tviti, med katerimi je opozarjal, da bi bilo potrebno preiskati tudi demokratske stike z Rusi, napadel televizijo CNN zaradi ankete in pohvalil televizijo Fox zaradi večje gledanosti.

Izjave Comeyja in Rogersa so bile politično katastrofalne za Trumpa. Predsednik odbora republikanec Devin Nunes je uvodoma zanikal, da bi obstajale kakšne informacije o domnevnem prisluškovanju Obame, pravi udarci pa so prišli kasneje, ko je vprašanja zastavljal nekdanji tožilec demokrat Adam Schiff.

Comey je uvodoma malce presenetil z neposrednim priznanjem poteka preiskave o ruskem vpletanju v volitve, ker, kot je dejal, ponavadi javno ne potrjujejo poteka preiskav. Ampak pravosodno ministrstvo ga je tokrat pooblastilo, da preiskavo potrdi, ker obstaja velik javni interes. V nadaljevanju je potem vztrajno zavračal poskuse demokratov, da pridejo do podrobnejših informacijah o sami preiskavi.

Comey in Rogers sta priznala, da nimata nobenih dokazov ali informacij o tem, da bi rusko vpletanje spremenilo izide volitev v Michiganu, Pensilvaniji, Wisconsinu, Floridi, Severni Karolini in Ohiu, torej ključnih državah za izid predsedniških volitev.

Oba pa sta hkrati vztrajala pri oceni obveščevalnih agencij objavljeni januarja letos, da se je Rusija vpletala v volitve s ciljem izvolitve predsednika Trumpa. Comey je priznal, da so Rusi vdirali v računalnike demokratov in svoje dejavnosti prikrivali tako, da so ukradene informacije predajali v objavo WikiLeaksu.

Schiff je od obeh prič dobil jasne odgovore glede Trumpovih obtožb, da mu je Obama prisluškoval v newyorški stolpnici, kar naj bi bilo hujše od afere Watergate, ki je odnesla predsednika Richarda Nixona. Comey je zagotovil, da so v pravosodnem ministrstvu, katerega del je FBI, temeljito pregledali vse in nimajo nobenih informacij v podporo Trumpovih tvitov.

“Noben predsednik ne more enostransko ukazati prisluškovanja nikomur,” je zagotovil Comey. Hkrati je potrdil, da ni nobenih dokazov, da bi Rusi vdirali tudi v računalnike republikancev. Njegove besede je potrdil tudi Rogers, ki je odločno zavrnil obtožbe Bele hiše, da so za Obamo Trumpu prisluškovali Britanci.

Bela hiša se je za to opravičila, Trump pa je na novinarksi konferenci z nemško kanclerko Angelo Merkel krivdo za to obtožbo zvalil na analitika televizije Fox, hkrati pa vztrajal, da so mu prisluškovali, ko je Merklovi dejal, da imata glede tega nekaj skupnega. Namignil je na objave nekdanjega sodelavca NSA Edwarda Snowdna, ki so razkrile ameriško prisluškovanje svetovnim voditeljem, med njimi tudi Merklovi.

Rogers, ki je prav tako kategorično zavrnil, da bi NSA sama ali v sodelovanju z Britanci prisluškovala Trumpu, je vztrajal, da so odnosi z britanskimi in nemškimi obveščevalci dovolj trdni, da bodo vzdržali zadnje zaplete, torej Trumpa in njegove tvite, čeprav pa to seveda ne pomaga.

Iz Trumpove administracije so po razkritju, da poteka preiskava ruskega vpletanja, sporočili, da se s tem ni nič spremenilo, in zanikali zaroto z Rusijo. “Ni dokazov o zaroti Trumpa in Rusije in ni dokazov škandala Trump-Rusija,” je v pisni izjavi zapisal visoki uradnik administracije. Trump pa je kasneje na Twitterju zapisal, da sta FBI in NSA pričala, da “Rusija ni vplivala na volilni proces”, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Predsednik je posredno opozoril še, da je informacije o povezavah njegovih sodelavcev z Rusijo novinarjem zagotovil Obama. “Direktor FBI Comey ni zanikal, da je predsednika Obamo obvestil o klicih Michaela Flynna v Rusijo,” je tvitnil Trump. Flynna je Trump moral odpustiti, ker je lagal o stikih z Rusi.

Povezane teme

Donald Trump, FBI, James Comey, zaslišanje, ZDA

Rubrika Aktualno

Aktualno

Tatovi, roparji in dilerji polnijo zapore

Nedavno izdano poročilo Sveta Evrope o trendih v evropskih zaporih za leto 2105 Slovenijo uvršča med države z nizkim odstotkom zapornikov, toda slovenski zapori so še zmeraj prenaseljeni. “Znižanje skupnega števila zapornikov v Evropi je dobrodošlo. Več izrečenih alternativnih kazni ne pripelje nujno tudi do več kriminala, pomaga pa pri reintegraciji obsojencev in reševanju problema prezasedenosti zaporov,” je ob predstavitvi poročila poudaril generalni sekretar Sveta Evrope Thorbjorn Jagland. V Sloveniji je bilo leta 2015 zaprtih 1399 ljudi, med njimi dva mladoletnika, kar pomeni 68 zapornikov na 100.000 prebivalcev. To je bistveno pod evropsko srednjo vednostjo, ki znaša 115 zaprtih na 100.000 prebivalcev. Povprečje je – zaradi večjega števila majhnih držav z manj zaporniki – sicer nekoliko višje in znaša 134 zapornikov na 100.000 prebivalcev. Slovenija je po številu zapornikov sicer blizu skandinavskih držav, ki so vse pod povprečjem: na Finskem 55, Danskem 56 in Švedskem 59 na 100.000 prebivalcev. Vsak deseti obsojen zaradi umora ali poskusa umora Povprečna starost zapornika je bila v letu 2015 35 let, kar je za leto dni več, kot je bila ta starost v letu 2014. Zapornic je v evropskem povprečju za 5,2 odstotka, v Sloveniji je ta delež nekoliko višji, saj znaša 5,8 odstotka. Tujcev pa je med zaprtimi v slovenskih zaporih 9,4 odstotka, kar je primerljivo s povprečjem SE (10,8 odstotka). Posamezen zapornik, ki je v letu 2015 bival v enoposteljni sobi, je imel na voljo v povprečju devet kvadratnih metrov bivalne površine, zapornik, ki je bival v skupnih sobah, pa v povprečju sedem kvadratnih metrov bivalne površine. Poročilo za Slovenijo še razkriva, da je v letu 2014 v slovenskih zaporih umrlo šest zapornikov, obravnavali niso niti enega samomora. Zgodil se je en pobeg iz zapora zaprtega tipa in 44 pobegov iz zaporov odprtega tipa in pobegov v času kratkotrajnih izhodov. Kraja, kazniva dejanja, povezana z drogo, in rop so najpogostejši razlogi za prestajanje zaporn

Aktualno

Tatovi, roparji in dilerji polnijo zapore

Nedavno izdano poročilo Sveta Evrope o trendih v evropskih zaporih za leto 2105 Slovenijo uvršča med države z nizkim odstotkom zapornikov, toda slovenski zapori so še zmeraj prenaseljeni. “Znižanje skupnega števila zapornikov v Evropi je dobrodošlo. Več izrečenih alternativnih kazni ne pripelje nujno tudi do več kriminala, pomaga pa pri reintegraciji obsojencev in reševanju problema prezasedenosti zaporov,” je ob predstavitvi poročila poudaril generalni sekretar Sveta Evrope Thorbjorn Jagland. V Sloveniji je bilo leta 2015 zaprtih 1399 ljudi, med njimi dva mladoletnika, kar pomeni 68 zapornikov na 100.000 prebivalcev. To je bistveno pod evropsko srednjo vednostjo, ki znaša 115 zaprtih na 100.000 prebivalcev. Povprečje je – zaradi večjega števila majhnih držav z manj zaporniki – sicer nekoliko višje in znaša 134 zapornikov na 100.000 prebivalcev. Slovenija je po številu zapornikov sicer blizu skandinavskih držav, ki so vse pod povprečjem: na Finskem 55, Danskem 56 in Švedskem 59 na 100.000 prebivalcev. Vsak deseti obsojen zaradi umora ali poskusa umora Povprečna starost zapornika je bila v letu 2015 35 let, kar je za leto dni več, kot je bila ta starost v letu 2014. Zapornic je v evropskem povprečju za 5,2 odstotka, v Sloveniji je ta delež nekoliko višji, saj znaša 5,8 odstotka. Tujcev pa je med zaprtimi v slovenskih zaporih 9,4 odstotka, kar je primerljivo s povprečjem SE (10,8 odstotka). Posamezen zapornik, ki je v letu 2015 bival v enoposteljni sobi, je imel na voljo v povprečju devet kvadratnih metrov bivalne površine, zapornik, ki je bival v skupnih sobah, pa v povprečju sedem kvadratnih metrov bivalne površine. Poročilo za Slovenijo še razkriva, da je v letu 2014 v slovenskih zaporih umrlo šest zapornikov, obravnavali niso niti enega samomora. Zgodil se je en pobeg iz zapora zaprtega tipa in 44 pobegov iz zaporov odprtega tipa in pobegov v času kratkotrajnih izhodov. Kraja, kazniva dejanja, povezana z drogo, in rop so najpogostejši razlogi za prestajanje zaporn

Aktualno

EU priznala, da ni v formi

EU bo zagotovo praznovala tudi 100. rojstni dan, čeprav danes ni v najboljši formi in kondiciji, je v Rimu v soboto ob podpisu izjave ob 60. rojstnem dnevu dejal predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker. S temi besedami je v bistvu izrazil zadovoljstvo, da sta na koncu skupno izjavo podpisala tudi predsednica poljske vlade Beata Szydlo in predsednik grške vlade Aleksis Cipras. Poljakinja je grozila, da je ne bo podpisala, ker je v njej omenjena Evropa več hitrosti, Cipras pa je pogrešal jasnejšo zavezo za zaščito socialnih pravic. “Komplicirala” le Poljakinja in Grk Beata Szydlo se je po dolgotrajnih usklajevanjih besedila, kar je v zadnjih letih v EU običajna praksa, zadovoljila s formulacijo “delovali bomo skupaj, po potrebi z različno hitrostjo in intenzivnostjo, a napredovali v isti smeri, tako kot v preteklosti”. Kaj to dejansko pomeni, pa pravzaprav nihče ne more povedati, saj si lahko izjavo vsak razlaga po svoje. Aleksisa Ciprasa pa je prepričal Juncker z zagotovilom, da zavezanost EU k spoštovanju socialnih pravic seveda velja tudi za Grke, ki jim je EU v okviru trojke mednarodnih posojilodajalcev v zadnjih devetih letih s številnimi varčevalnimi ukrepi in reformami občutno znižala socialno varnost in pravice delavcev. Pokojnine so morali Grki po nareku trojke znižati že dvanajstkrat. Voditelji 27 članic EU brez Velike Britanije so s podpisom skupne izjave na koncu na papirju pokazali enotnost, a bistveno vprašanje, kakšna bo prihodnost EU, je ostalo odprto. Razlike med severom in jugom se povečujejo Srečanje voditeljev v Rimu je vnovič pokazalo, da se razlike, zlasti med starimi članicami in tistimi, ki so stopile v EU leta 2004 in kasneje, pa med bogatejšimi severnimi in revnejšimi južnimi članicami prej povečujejo, kot zmanjšujejo, naj njihovi voditelji in evropski funkcionarji državljanom še tako skušajo prodajati enotnost. Pred finančno krizo, ki je izbruhnila leta 2008, je bilo praznovanje prelomnih dogodkov v EU povsem drugačno kot sobotno pr

Aktualno

EU priznala, da ni v formi

EU bo zagotovo praznovala tudi 100. rojstni dan, čeprav danes ni v najboljši formi in kondiciji, je v Rimu v soboto ob podpisu izjave ob 60. rojstnem dnevu dejal predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker. S temi besedami je v bistvu izrazil zadovoljstvo, da sta na koncu skupno izjavo podpisala tudi predsednica poljske vlade Beata Szydlo in predsednik grške vlade Aleksis Cipras. Poljakinja je grozila, da je ne bo podpisala, ker je v njej omenjena Evropa več hitrosti, Cipras pa je pogrešal jasnejšo zavezo za zaščito socialnih pravic. “Komplicirala” le Poljakinja in Grk Beata Szydlo se je po dolgotrajnih usklajevanjih besedila, kar je v zadnjih letih v EU običajna praksa, zadovoljila s formulacijo “delovali bomo skupaj, po potrebi z različno hitrostjo in intenzivnostjo, a napredovali v isti smeri, tako kot v preteklosti”. Kaj to dejansko pomeni, pa pravzaprav nihče ne more povedati, saj si lahko izjavo vsak razlaga po svoje. Aleksisa Ciprasa pa je prepričal Juncker z zagotovilom, da zavezanost EU k spoštovanju socialnih pravic seveda velja tudi za Grke, ki jim je EU v okviru trojke mednarodnih posojilodajalcev v zadnjih devetih letih s številnimi varčevalnimi ukrepi in reformami občutno znižala socialno varnost in pravice delavcev. Pokojnine so morali Grki po nareku trojke znižati že dvanajstkrat. Voditelji 27 članic EU brez Velike Britanije so s podpisom skupne izjave na koncu na papirju pokazali enotnost, a bistveno vprašanje, kakšna bo prihodnost EU, je ostalo odprto. Razlike med severom in jugom se povečujejo Srečanje voditeljev v Rimu je vnovič pokazalo, da se razlike, zlasti med starimi članicami in tistimi, ki so stopile v EU leta 2004 in kasneje, pa med bogatejšimi severnimi in revnejšimi južnimi članicami prej povečujejo, kot zmanjšujejo, naj njihovi voditelji in evropski funkcionarji državljanom še tako skušajo prodajati enotnost. Pred finančno krizo, ki je izbruhnila leta 2008, je bilo praznovanje prelomnih dogodkov v EU povsem drugačno kot sobotno pr

Aktualno

Izbrisali so ga iz imenika odvetnikov

Vprašanje, ali je specializirano tožilstvo sploh vedelo, da David Šega trenutno ne sme opravljati odvetniškega poklica, ko je po izvedenem dokaznem postopku v aferi Elektrooptika na ljubljanskem sodišču pred dnevi predlagalo, naj sodišče poleg zaporne kazni na tri leta in dva meseca Šegi izreče še prepoved opravljanja odvetniškega poklica za dobo štirih let. Ljubljansko sodišče predlogu za obsodilno sodbo ni sledilo, posledično nepravnomočno oproščenemu tako seveda tudi varnostnega ukrepa prepovedi opravljanja odvetniškega poklica ni izreklo, pa vendar David Šega še nekaj časa v sodni dvorani ne bo smel obleči odvetniške toge. V odvetniške vrste šele konec leta Dejstvo je namreč, da mu je to prepovedala odvetniška zbornica. Ta ukrep ga je doletel za dobo desetih mesecev, ker ga je mariborsko sodišče spoznalo za krivega kaznivega dejanja izneverjanja in je sodba postala pravnomočna. David Šega se jo je trudil izpodbiti tudi na vrhovnem sodišču, a mu ni uspelo. Ne glede na to, da je kaznivo dejanje storil kot odvetnik, izneveril se je namreč stranki, ki jo je zastopal na sodišču, se je David Šega neumorno branil tudi v disciplinskem postopku pred odvetniško zbornico. Disciplinsko sodišče Odvetniške zbornice Slovenije mu je po tem, ko je obsodilna sodba na pol leta zapora s preizkusno dobo enega leta postala pravnomočna, izreklo disciplinski ukrep odvzema pravice opravljati odvetniški poklic za dobo desetih mesecev, ker pa se je zoper to odločitev pritožil na vrhovno sodišče, sklep o prepovedi opravljanja odvetniškega poklica dolgo ni postal pravnomočen. To se je zgodilo šele februarja letos, smo izvedeli po poizvedovanju na odvetniški zbornici. Sporočili so nam, da je vrhovno sodišče potrdilo odločbo Disciplinskega sodišča Odvetniške zbornice Slovenije, zato so Davida Šego 16. februarja letos izbrisali iz imenika odvetnikov za dobo desetih mesecev. Za las je ušel zaporu Zgodba o kazenskem postopku zoper Davida Šego izvira iz gospodarskega spora, v katerem je zastopal

Aktualno

Opozorilo za zmaje

Drugi krog državnega košarkarskega prvenstva v ligi za prvaka je prinesel največje presenečenje v Rogaški Slatini. Košarkarjem Olimpije so ceno zbili gostitelji, ki so jih pred 650 domačimi gledalci premagali na najslajši način. S košem 40-letnega veterana Dragiše Drobnjaka v zadnji sekundi so jih premagali za zgolj točko – 75:74 (44:31). S tem so končali zmagoviti niz Ljubljančanov v domači ligi, ki je trajal kar tri mesece. “Vprašanje je, kako bi se končalo, če bi boljše odigrali prvi polčas. O tem moramo razmišljati. Če bomo imeli v glavi, da lahko kakšno stvar opravimo s pol moči, se bomo opekli. Opozorilo je prišlo ob pravem času,” je dejal trener Olimpije Gašper Okorn. Njegovi igralci so se resda ležerno lotili tekme, v prvem polčasu zaostajali že za 14 točk, v nadaljevanju pa celo za točko več. A so se pred zadnjo četrtino povsem približali, z delnim izidom 10:1 celo povedli (69:65). Najboljši posameznik tekme Nikola Janković (26 točk, 10 skokov) je v izenačeni končnici osem sekund pred koncem zmaje povedel v vodstvo, a je Drobnjak (11 točk, 6 skokov) v hitrem napadu na drugi strani zadel ob osebni napaki Brandona Jeffersona. Pri Rogaški Slatini je bil z 18 točkami (14 v prvem polčasu) najučinkovitejši Tadej Ferme. “Večji del tekme smo odigrali zelo dobro, Olimpijo držali na varni razdalji. V zadnji četrtini nismo našli rešitve za razigranega Jankovića, Jefferson bi z meti iz razdalje skoraj obrnil tekmo. Z maksimalno borbenostjo nam je vendarle uspelo,” je dejal trener Rogaške Damjan Novakovič, ki se ni pozabil zahvaliti za tribuno s tribun. Rezultati, liga za prvaka, 2. krog: Krka – Hopsi 76:65 (43:34), Rogaška – Olimpija 75:74 (44:31), Helios – Zlatorog 60:67 (34:35); vrstni red: 1 Krka 4 točke, 2. Rogaška 4, 3. Olimpija 3, 4. Zlatorog 3, 5. Helios 2, 6. Hopsi 2; liga za obstanek, 2. krog: LTH – Šenčur 62:92, Portorož – Tajfun 54:89 (22:47), Primorska – Podčetrtek (sinoči); vrstni red: 1. Primorska (tekma manj) 21 točk, 2. Tajfun 20, 3. Šenčur 20, 4. Podče

Aktualno

Kvalifikacije za SP 2018: Chris Martin prinesel pomembno zmago Škotski

Kategorija: Nogomet Sun, 26 Mar 2017 23:06:00 +0200 Glasgow – Velikim napovedim o borbeni igri reprezentance in kombinatoriki v zvezni vrsti je sledila zelo bleda predstava na zelenici Hampden parka v Glasgowu. Slovenija je v tekmo očitno vstopila z jasnim ciljem, da zadrži neodločen rezultat, neambicioznost pa se jim je maščevala v 88. minuti tekme, ko je zmago Škotski prinesel Chris Martin. Slovenija v drugem polčasu sploh ni napadala in niti ni ogrozila vratarja Craiga Gordona, na drugi strani pa so si Škoti z dvema vratnicama in kopico polpriložnosti po udarcih iz kota zaslužila zmago. Gordon Strachan je vsaj začasno obdržal službo in Škotsko ohranil v boju za svetovno prvenstvo v Rusiji 2018. Srečko Katanec se na drugi strani s taktiko ni izkazal, sredina igrišča je bila povsem nevidna, tudi Kevin Kampl in Josip Iličić sta odpovedala. Robert Berić …