Zagreb za zastoje na meji krivi Slovenijo in arbitražo

Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović je v pismu predsednikom vseh treh institucij EU okrivila Slovenijo za zastoje na mejah med velikonočnimi prazniki. Meni, da bi šlo lahko za “sredstvo pritiska ali povračilni ukrep” zaradi odstopa Hrvaške od arbitraže o meji. Slovenija krivdo za zastoje zavrača, kot tudi povezanost z arbitražo.

Grabar-Kitarovićeva je v pismu, ki ga je poslala predsednikom Evropskega sveta Donaldu Tusku, Evropskega parlamenta Antoniu Tajaniju in Evropske komisije Jean-Claudu Junckerju, poudarila, da je slovensko izvajanje uredbe o krepitvi nadzora schengenske meje med velikonočnimi prazniki povzročilo večurne zastoje na mejnih prehodih med Slovenijo in Hrvaško ob vrsti “neposrednih in trenutnih, kot tudi posrednih in potencialno dolgoročnih posledic, posebej, če bodo nadaljevali s takšnim načinom izvajanja uredbe”.

Dodala je, da so poteze Slovenije v hrvaški javnosti ustvarile vtis, da so se “uresničile neodgovorne napovedi nekaterih slovenskih politikov, da Slovenija lahko uvede določene ukrepe proti Hrvaški in onemogoča prihod turistov kot odgovor, določeno sredstvo pritiska ali povračilni ukrep v zvezi s hrvaškimi stališči glede arbitražnega postopka, ki je za Hrvaško nepovratno kompromitiran in je preteklost”.

Izrazila je bojazen, da bi podobni slovenski ukrepi med prihajajočimi poletnimi počitnicami, lahko “občutno vplivali na odločitev mnogih državljanov članic EU, tradicionalnih gostov, … ali bodo tudi letos prišli na Hrvaško, to pa lahko prispeva h krčenju bruto družbenega proizvoda (BDP), glede na to, da na Hrvaškem turizem predstavlja približno 20-odstotni delež BDP”.

Tuska, Tajanija in Junckerja je pozvala, naj si prizadevajo za iskanje rešitev, da bi na notranjih mejah EU uveljavili režim nadzora meje, ki bo omogočal nemoten pretok oseb in blaga, kot je bilo doslej. Dodala je, da Hrvaška nadzira svojo mejo do tretjih držav v skladu s schengenskimi pravili.

Slovenski zunanji minister Karl Erjavec je izrazil presenečenje in obžalovanje zaradi pisma hrvaške predsednice. Ocenil je, da je neustrezno in da vsebuje veliko neresnic.

Zavrnil je krivdo Slovenije zaradi zastojev in ponovil, da zgolj spoštuje bruseljsko uredbo o krepitvi nadzora schengenske meje. Spomnil je, da je imela Slovenija v času sprejemanja uredbe v Bruslju pripombe in je opozarjala, kaj se lahko zgodi za praznike in v času turistične sezone, “a žal nismo bili uslišani”.

Odločno je zanikal tudi namigovanja, da naj bi šlo za uresničitev njegovih groženj glede blokade turistov zaradi arbitraže. “Jaz nisem nikdar grozil glede tega. Takrat so zlorabili mojo izjavo. To se večkrat zgodi na Hrvaškem. In še enkrat ponavljam, to nima nobene zveze z arbitražnim postopkom,” je dejal.

“Gre za to, da je Slovenija kot del schengna dolžna spoštovati bruseljsko uredbo. Če tega ne bi storili, bi lahko bil schengen na naši severni meji in bi mi morali čakati za prehod v Avstrijo, Italijo itd. V našem vitalnem interesu je, da Slovenija ostane del schengna, ostala pa bo del schengna, če bo spoštovala bruseljsko uredbo,” je dejal Erjavec.

Dodal je še, da ne držijo navedbe, da Hrvaška izvaja schengenski režim na svoji južni meji do tretjih držav, saj “če bi bilo temu tako, sploh ne bi bilo nobenih težav”.

Predsednik republike Borut Pahor je v odzivu na pismo hrvaške predsednice poudaril, da podpira slovensko vlado in pristojne organe pri izvajanju evropske uredbe o krepitvi nadzora schengenske meje. Podpira tudi napore slovenske in hrvaške vlade, da v medsebojnem dialogu sprejmeta vse ustrezne ukrepe za hitrejši pregled potnikov, kolikor obema vladama evropska uredba to dopušča.

Tudi on je izpostavil, da izvajanje uredbe o nadzoru na meji nima nobene povezave z arbitražo, saj si prizadeva, da bi bili zlasti zaradi pričakovane odločitve arbitražnega sodišča odnosi med obema državama dobrososedski in prijateljski, so sporočili iz urada predsednika republike.

Na Evropski komisiji so pojasnili, da so pismo hrvaške predsednice prejeli in da bodo nanj odgovorili, sicer pa ga niso želeli komentirati. Glede povezovanja mejnega nadzora z arbitražo pa je govorka komisije Mina Andreeva dejala, da je stališče komisije glede arbitraže znano, in sicer da jo načeloma podpirajo.

Pojasnili so še, da Evropska komisija tesno sodeluje z vsemi članicami glede izvajanja uredbe, ki je v veljavo stopila 7. aprila, s ciljem, da bi bilo njeno izvajanje čim bolj učinkovito ter da ne bi prihajalo do vplivov na prometni tok. Dodala je, da bo Evropska komisija novo srečanje strokovnjakov o izvajanju uredbe predvidoma pripravila 28. aprila.

Hrvaški premier Andrej Plenković je medtem povedal, da so sprožili diplomatsko ofenzivo, da bi na hrvaških mejah s članicami EU uveljavili ciljni nadzor namesto sistematičnega, ki je povzročil zastoje na hrvaško-slovenski meji med velikonočnimi prazniki. Po njegovih besedah je Madžarska ciljni nadzor na meji s Hrvaško že uvedla, to pa bodo skušali doseči tudi v pogovorih z Ljubljano.

Napovedal je tudi, da bodo tudi v pogovorih na ravni EU poskusili priti do rešitve, ker za Hrvaško sistematični nadzor notranje meje EU ni sprejemljiv. Spomnil je, da je na to pred več kot tednom dni v pismu Junckerju že opozoril.

Povezane teme

evropska unija, hrvaška, Kolinda Grabar Kitarović, meja s hrvaško, Slovenija
Aktualno

Po enem tednu od požara v Kemisu uspeli očistiti površino potoka Tojnica, sanacija bo dolgotrajna

Policijska preiskava požara, ki je minuli ponedeljek izbruhnil v podjetju Kemis, še poteka. Zaradi zahtevnosti in obsežnosti primera na Policijski upravi Ljubljana težko napovedo, kdaj bo zaključena, so pojasnili za STA. Pristojne službe pa so po tednu dni z gladine potoka Tojnica uspele očistiti oljno goščo, ki se je ob gašenju stekla v potok.

Aktualno

Slovenija in Hrvaška v skupni projekt pametnih omrežij

Direktor sistemskega operaterja elektroenergetskega omrežja Eles Aleksander Mervar je skupaj z drugimi predstavniki družb v projektu pametnih omrežij SINCRO.GRID v Bruslju podpisal pogodbo o dodelitvi nepovratnih sredstev. Namen projekta je omogočiti učinkovitejšo uporabo obstoječega elektroenergetskega omrežja v Sloveniji in na Hrvaškem.

Aktualno

Pri Gornjem Gradu z delovnim strojem poškodoval otroka

Na območju Gornjega Grada je prišlo nekaj pred 10. uro do nesreče pri delu. Voznik delovnega stroja je pri premiku stroja na dvorišču stanovanjske hiše poškodoval otroka, ki so ga s helikopterjem odpeljali v ljubljanski klinični center. Stopnja njegovih poškodb še ni znana, so sporočili s Policijske uprave Celje.

Aktualno

Družinski terapevti s teološke fakultete niso kvalificirani za vlogo sodnih izvedencev, opozarjajo klinični psihologi

V Zbornici kliničnih psihologov Slovenije nasprotujejo temu, da bi lahko bili sodni izvedenci s področja klinične psihologije tudi družinski terapevti. Kot opozarjajo v zbornici, družinski terapevti za to niso ustrezno izobraženi. Takšna odločitev bi slabo vplivala na izjemno občutljivo področje družinskih odnosov in razvoj otrok.

Rubrika Aktualno

Aktualno

Švicarji proti novim jedrskim elektrarnam

Kategorija: Evropa Mon, 22 May 2017 20:00:00 +0200 Berlin – Po Nemčiji zdaj tudi Švica vse bolj nasprotuje jedrski energiji. Približno 58 odstotkov udeležencev nedeljskega referenduma je glasovalo proti gradnji novih jedrskih elektrarn in za več spodbud obnovljivim energetskim virom. Nemška kanclerka Angela Merkel je že kmalu po jedrski nesreči v japonski Fukušimi sklenila postopoma zapreti domače jedrske elektrarne, Švicarji pa so manj radikalni. Svojih pet jedrskih elektrarn ne bodo zapirali, dokler pristojni pravijo, da so varne, zato pa prepričljiva večina prebivalstva noče novih ter hoče več vlagati v obnovljive energetske vire. Nova zakonodaja bo začela veljati prihodnje leto. Že 60 odstotkov obnovljive energije Švicarji že zdaj načrtujejo zapiranje nekaterih jedrskih elektrarn, tiste v Mühlebergu že leta 2019, skoraj pet desetletij stari Beznau 1 tik ob meji z nemško deželo Baden-Württemberg pa je zaradi varnostnih skrbi že nekaj let izključen. Švicarski …

Aktualno

Ker manjka izvedencev, se vsak družinski spor podaljša

Kategorija: Slovenija Mon, 22 May 2017 20:00:00 +0200 Ljubljana – Dejstvo, da se vsak družinski spor, pri katerem sodnik angažira izvedenca klinične prihologije, podaljša za najmanj pol leta, se zdi skrb vzbujajoče tako sodiščem kot ministrstvu za pravosodje in zbornici kliničnih psihologov. Razlikujejo pa se pogledi, kako bi ta problem rešili. Na to, da je specialistov klinične psihologije pri nas premalo, posebno tistih, ki bi bili pripravljeni poleg svojega rednega dela opravljati še sodno izvedenstvo, že vrsto let opozarjajo tako rekoč vsi, ki jih to področje kakorkoli zadeva. Pri zbornici kliničnih psihologov trditve podkrepijo s številkami – nikjer v EU ni manj kliničnih psihologov v javni zdravstveni mreži kot pri nas (tri na 100.000 prebivalcev), čakalna doba za obravnavo otroka na napotnico je od pet do deset mesecev, za odraslega pa celo več kot dve leti. Še bolj …

Aktualno

Hitro slovo Role in Žemlje od Roland Garrosa

Kategorija: Tenis Mon, 22 May 2017 19:20:00 +0200 Pariz – Slovenska teniška igralca Blaž Rola in Grega Žemlja nista bila dolgo v igri v kvalifikacijah drugega letošnjega turnirja velike četverice, odprtega prvenstva Francije v Parizu. Oba sta namreč pokleknila že uvodoma, od Ptujčana je bil s 7:6 (2) in 6:3 uspešnejši predstavnik BiH Mirza Bašić, od Gorenjca pa s 6:1 in 6:4 Kolumbijec Santiago Giraldo. Kolumbijec, ki se spogleduje z elitno stoterico, je deveti nosilec kvalifikacij, od Žemlje pa je bil boljši drugič v tretjem medsebojnem obračunu, po lanskem četrtfinalu challengerja v Fairfieldu. Zmagovalec si je pripravil kar deset priložnosti za brejk in izkoristil tri, medtem ko se ni poraženec dokopal do niti ene same. Nekoliko boljši odpor je Bašiću nudil Rola, ki mu ni pomagalo niti sedem asov niti sedem priložnosti za odvzem tekmečevega začetnega udarca, ko pa je …

Aktualno

Avgusta bodo glavno besedo dobili arheologi

Kategorija: Slovenija Mon, 22 May 2017 19:10:00 +0200 Novo mesto – Opogumljeni s pomembnimi arheološkimi odkritji iz halštatskega obdobja pri spomladanskih predhodnih arheoloških raziskavah na Glavnem trgu, Pugljevi ulici in v spodnjem delu Rozmanove ulice, bo novomeška občina financirala še nadaljne raziskave v tem delu starega mestnega jedra. Lokalno skupnost bo zanje namenila dobrih 700.000 evrov.»Odgovore o tem, katere najdbe, ki zajemajo ostanke naselbin iz rimskega obdobja, delno najdbe iz prazgodovinskega obdobja ter pozno-srednjeveške in novoveške najdbe, so še vse skrite v novomeških tleh, bodo arheologi dobili v nadaljnjih obsežnih raziskavah. Naša kulturna dediščina je vrednota, na kateri sloni tudi zgodba našega mesta, zato se veselimo morebitnih novih ugotovitev, ki jo bodo še dodatno obogatile,« je za Delo povedal novomeški župan Gregor Macedoni. Halštatske najdbe presenetile Arheologi nameravajo že v avgustu del starega mestnega jedra spremeniti v pravo …