Nepremičninski trgi se bliža rekordni ravni iz leta 2007

V Sloveniji je bilo lani po prvih izračunih Geodetske uprave RS sklenjenih 32.000 kupoprodajnih poslov z nepremičninami, število prodanih stavb, delov stavb in zemljišč pa se je zelo približalo tistemu iz rekordnega leta 2007. Skupna vrednost sklenjenih poslov je prvič po rekordnem letu 2007 prebila mejo dveh milijard evrov.

Skupna vrednost sklenjenih poslov z nepremičninami je lani znašala okoli 2,1 milijarde evrov. Od tega je bilo približno 62 odstotkov vrednosti prometa z nepremičninami realiziranega s stanovanjskimi nepremičninami, 17 odstotkov s poslovnimi nepremičninami, deset odstotkov z zemljišči za gradnjo stavb, tri odstotke s kmetijskimi in gozdnimi zemljišči, osem odstotkov pa z vsemi preostalimi vrstami nepremičnin skupaj.

Število evidentiranih poslov z nepremičninami je bilo lani celo največje od leta 2007, ko so jih začeli na geodetski upravi spremljati. V primerjavi z letom 2015 se je povečalo za slabo desetino, v primerjavi z letom 2009, ko je bilo najmanjše, pa za skoraj 60 odstotkov.

Skupna pogodbena vrednost evidentiranih poslov se je v primerjavi z letom 2015 povečala za približno četrtino, kar je največje povečanje od začetka spremljanja. Od leta 2013, ko je bila najmanjša, pa je bila kar za dve tretjini večja.

Rast števila prodanih stanovanjskih nepremičnin se je lani nadaljevala tretje leto zapored. Za razliko od leta 2015, ko se je to število povečalo izključno na račun prodaje stanovanj v večstanovanjskih stavbah, se je lani opazno povečalo tudi število prodaj hiš, celo bolj kot stanovanj.

Glavni dejavniki, ki vplivajo na rast povpraševanja po stanovanjskih nepremičninah, so nizke obrestne mere in sicer skromna rast obsega stanovanjskih posojil, ki traja že tri leta, prav tako pa tudi povečanje zaposlenosti in rast mase plač ter znižanje cen stanovanj v času krize.

Nizke obrestne mere poleg zadolževanja za nakup ali lastno gradnjo nepremičnin vzpodbujajo tudi naložbe v nepremičnine, kot alternativo varčevanju ali bolj tveganim naložbam.

Potem ko je leta 2015 dosegla dno, je lani končno oživela tudi prodaja zemljišč za gradnjo stavb. Število prodaj se je v primerjavi z letom 2015 povečalo za okoli šestino, kar bi lahko bila napoved skorajšnjega začetka novega investicijskega cikla.

Je pa lani upadla prodaja pisarniških prostorov ter trgovskih, storitvenih in gostinskih lokalov. Kljub temu je glede na razmeroma ugodne gospodarske okoliščine, nizke obrestne mere in naraščanje naložbene privlačnosti nepremičnin pričakovati tudi postopno povečevanje dejavnosti trga poslovnih nepremičnin, piše v letnem poročilu geodetske uprave.

Počasi naraščajo tudi cene nepremičnin. Trenutno so cene stanovanj in stanovanjskih hiš še nižje kot pred krizo, a razprodaj stanovanj iz nasedlih projektov ni več, na trg pa prihajajo še zadnje zaloge novogradenj iz preteklih let. Preostala stanovanja tako že dosegajo normalne tržne cene.

V letu 2017 na geodetski upravi pričakujejo postopno umirjanje rasti prometa s stanovanjskimi nepremičninami. Pričakovati je tudi nadaljnjo rast cen stanovanj, hiš in zemljišč za gradnjo – ta bo najhitrejša na območju Obale in v Ljubljani z okolico, kjer je povpraševanje največje in zaradi pomanjkanja novogradenj počasi presega ponudbo.

Povezane teme

cene stanovanj, gospodarstvo, nepremičnine, Slovenija, statistika
Aktualno

Po enem tednu od požara v Kemisu uspeli očistiti površino potoka Tojnica, sanacija bo dolgotrajna

Policijska preiskava požara, ki je minuli ponedeljek izbruhnil v podjetju Kemis, še poteka. Zaradi zahtevnosti in obsežnosti primera na Policijski upravi Ljubljana težko napovedo, kdaj bo zaključena, so pojasnili za STA. Pristojne službe pa so po tednu dni z gladine potoka Tojnica uspele očistiti oljno goščo, ki se je ob gašenju stekla v potok.

Aktualno

Slovenija in Hrvaška v skupni projekt pametnih omrežij

Direktor sistemskega operaterja elektroenergetskega omrežja Eles Aleksander Mervar je skupaj z drugimi predstavniki družb v projektu pametnih omrežij SINCRO.GRID v Bruslju podpisal pogodbo o dodelitvi nepovratnih sredstev. Namen projekta je omogočiti učinkovitejšo uporabo obstoječega elektroenergetskega omrežja v Sloveniji in na Hrvaškem.

Aktualno

Pri Gornjem Gradu z delovnim strojem poškodoval otroka

Na območju Gornjega Grada je prišlo nekaj pred 10. uro do nesreče pri delu. Voznik delovnega stroja je pri premiku stroja na dvorišču stanovanjske hiše poškodoval otroka, ki so ga s helikopterjem odpeljali v ljubljanski klinični center. Stopnja njegovih poškodb še ni znana, so sporočili s Policijske uprave Celje.

Aktualno

Družinski terapevti s teološke fakultete niso kvalificirani za vlogo sodnih izvedencev, opozarjajo klinični psihologi

V Zbornici kliničnih psihologov Slovenije nasprotujejo temu, da bi lahko bili sodni izvedenci s področja klinične psihologije tudi družinski terapevti. Kot opozarjajo v zbornici, družinski terapevti za to niso ustrezno izobraženi. Takšna odločitev bi slabo vplivala na izjemno občutljivo področje družinskih odnosov in razvoj otrok.

Rubrika Aktualno

Aktualno

Švicarji proti novim jedrskim elektrarnam

Kategorija: Evropa Mon, 22 May 2017 20:00:00 +0200 Berlin – Po Nemčiji zdaj tudi Švica vse bolj nasprotuje jedrski energiji. Približno 58 odstotkov udeležencev nedeljskega referenduma je glasovalo proti gradnji novih jedrskih elektrarn in za več spodbud obnovljivim energetskim virom. Nemška kanclerka Angela Merkel je že kmalu po jedrski nesreči v japonski Fukušimi sklenila postopoma zapreti domače jedrske elektrarne, Švicarji pa so manj radikalni. Svojih pet jedrskih elektrarn ne bodo zapirali, dokler pristojni pravijo, da so varne, zato pa prepričljiva večina prebivalstva noče novih ter hoče več vlagati v obnovljive energetske vire. Nova zakonodaja bo začela veljati prihodnje leto. Že 60 odstotkov obnovljive energije Švicarji že zdaj načrtujejo zapiranje nekaterih jedrskih elektrarn, tiste v Mühlebergu že leta 2019, skoraj pet desetletij stari Beznau 1 tik ob meji z nemško deželo Baden-Württemberg pa je zaradi varnostnih skrbi že nekaj let izključen. Švicarski …

Aktualno

Ker manjka izvedencev, se vsak družinski spor podaljša

Kategorija: Slovenija Mon, 22 May 2017 20:00:00 +0200 Ljubljana – Dejstvo, da se vsak družinski spor, pri katerem sodnik angažira izvedenca klinične prihologije, podaljša za najmanj pol leta, se zdi skrb vzbujajoče tako sodiščem kot ministrstvu za pravosodje in zbornici kliničnih psihologov. Razlikujejo pa se pogledi, kako bi ta problem rešili. Na to, da je specialistov klinične psihologije pri nas premalo, posebno tistih, ki bi bili pripravljeni poleg svojega rednega dela opravljati še sodno izvedenstvo, že vrsto let opozarjajo tako rekoč vsi, ki jih to področje kakorkoli zadeva. Pri zbornici kliničnih psihologov trditve podkrepijo s številkami – nikjer v EU ni manj kliničnih psihologov v javni zdravstveni mreži kot pri nas (tri na 100.000 prebivalcev), čakalna doba za obravnavo otroka na napotnico je od pet do deset mesecev, za odraslega pa celo več kot dve leti. Še bolj …

Aktualno

Hitro slovo Role in Žemlje od Roland Garrosa

Kategorija: Tenis Mon, 22 May 2017 19:20:00 +0200 Pariz – Slovenska teniška igralca Blaž Rola in Grega Žemlja nista bila dolgo v igri v kvalifikacijah drugega letošnjega turnirja velike četverice, odprtega prvenstva Francije v Parizu. Oba sta namreč pokleknila že uvodoma, od Ptujčana je bil s 7:6 (2) in 6:3 uspešnejši predstavnik BiH Mirza Bašić, od Gorenjca pa s 6:1 in 6:4 Kolumbijec Santiago Giraldo. Kolumbijec, ki se spogleduje z elitno stoterico, je deveti nosilec kvalifikacij, od Žemlje pa je bil boljši drugič v tretjem medsebojnem obračunu, po lanskem četrtfinalu challengerja v Fairfieldu. Zmagovalec si je pripravil kar deset priložnosti za brejk in izkoristil tri, medtem ko se ni poraženec dokopal do niti ene same. Nekoliko boljši odpor je Bašiću nudil Rola, ki mu ni pomagalo niti sedem asov niti sedem priložnosti za odvzem tekmečevega začetnega udarca, ko pa je …

Aktualno

Avgusta bodo glavno besedo dobili arheologi

Kategorija: Slovenija Mon, 22 May 2017 19:10:00 +0200 Novo mesto – Opogumljeni s pomembnimi arheološkimi odkritji iz halštatskega obdobja pri spomladanskih predhodnih arheoloških raziskavah na Glavnem trgu, Pugljevi ulici in v spodnjem delu Rozmanove ulice, bo novomeška občina financirala še nadaljne raziskave v tem delu starega mestnega jedra. Lokalno skupnost bo zanje namenila dobrih 700.000 evrov.»Odgovore o tem, katere najdbe, ki zajemajo ostanke naselbin iz rimskega obdobja, delno najdbe iz prazgodovinskega obdobja ter pozno-srednjeveške in novoveške najdbe, so še vse skrite v novomeških tleh, bodo arheologi dobili v nadaljnjih obsežnih raziskavah. Naša kulturna dediščina je vrednota, na kateri sloni tudi zgodba našega mesta, zato se veselimo morebitnih novih ugotovitev, ki jo bodo še dodatno obogatile,« je za Delo povedal novomeški župan Gregor Macedoni. Halštatske najdbe presenetile Arheologi nameravajo že v avgustu del starega mestnega jedra spremeniti v pravo …