IMF in Svetovna banka vendarle klonili pred stališči ZDA

IMF in Svetovna banka vendarle klonili pred stališči ZDA

Negotovost pred prihodnjimi ukrepi administracije ameriškega predsednika Donalda Trumpa je zaznamovala letošnje spomladansko zasedanje Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke. Dogajanje v Washingtonu se je končalo s prilagoditvijo skupne izjave ameriškim pogledom tako glede podnebja kot glede trgovine.

Skupna izjava 24 predstavnikov članic IMF, ki sedijo v Mednarodnem denarnem in finančnem odboru sklada (IMFC), za razliko od zadnje iz lanskega oktobra, več ne poziva vse države, naj se uprejo vsem oblikam protekcionizma. V njej tudi IMFC tudi ne pozdravlja več začetka veljave pariškega podnebnega sporazuma. In to na na dan zemlje, ko je Trump v posebni izjavi izrazil privrženost čistemu okolju in znanosti.

Predsedujoči IMFC, guverner mehiške centralne banke Agustin Carstens, je na novinarski konferenci sicer poudaril, da izjava IMFC vseeno odraža širok konsenz držav za bolj poštena trgovinska pravila. “Na takšnih zasedanjih iščemo konstruktivno ravnotežje in mislim, da izjava kaže, da si vsi želimo svobodno in pošteno trgovino,” je izjavil.

Izvršna direktorica IMF Christine Lagarde pa je zatrdila, da izjava izraža podporo njeni globalni agendi, ki vključuje poziv državam, da velike gospodarske posledice podnebnih sprememb ne prepustijo naslednjim generacijam. V izjavi je še poziv državam, da se vzdržijo zniževanju vrednosti svojih valut za pridobivanje tekmovalne prednosti v trgovini.

Trump je med predvolilno kampanjo Kitajsko obtoževal, da znižuje vrednost svoje valute za večjo konkurenčnost, pred kratkim pa je od tega odstopil, ker je Peking privolil v sodelovanje z ZDA pri prizadevanjih za prepričevanje Severne Koreje, naj se odpove jedrskemu orožju.

Svetovni finančni ministri in guvernerji centralnih bank, med katerimi sta bila te dni v Washingtonu tudi ministrica Mateja Vraničar Erman in guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec, enostavno ne vedo, kaj bo Trump storil na podlagi tega, kar govori.

Skupna izjava je bila konsenz, vendar pa je nemški finančni minister Wolfgang Schauble poudaril, da je njegova država zavezana odprti svetovni ekonomiji, da nasprotuje protekcionizmu ter želi ohraniti gospodarsko in finančno sodelovanje.

Ameriški kolega Steven Mnuchin pa je zatrdil, da bodo ZDA širile trgovino s partnerji, ki so zavezani tržnemu gospodarstvu, obenem pa se bodo branile pred nepoštenimi trgovinskimi praksami. Državam, kot sta Kitajska in Nemčija, pa je sporočil, da imajo države z velikimi zunanjetrgovinskimi presežki posebno odgovornost za prispevek k trdnosti svetovnega gospodarstva.

Brez dejavnika Trumpa v Beli hiši veliko razlogov za zaskrbljenost sicer tokrat na spomladanskem zasedanju obeh glavnih strateških odborov IMF in Svetovne banke ni bilo. IMFC je v izjavi sporočil, da globalna ekonomija dobiva nov zagon, cene surovin so se stablizirale, tveganje deflacije se zmanjšuje, a gospodarska rast vseeno ostaja zadržana in podvržena politični negotovosti.

V razvitih državah se ubadajo z dediščino krize z visokimi dolgovi, počasno rastjo produktivnosti in negativnimi demografskimi trendi. V državah v razvoju in na nastajajočih trgih pa z notranjimi neravnovesji in negativnimi učinki globalnih nezanesljivosti.

IMFC poudarja, da so trgovina, finančna integracija in tehnološke inovacije bistveno izboljšale življenjski standard ter dvignile več 100 milijonov ljudi iz revščine. Vendar pa je podaljšano obdobje nizke rasti postavilo v ospredje skrbi tistih, ki od teh trendov niso imeli koristi. “Pomembno je zagotoviti, da ima vsakdo priložnost uživati koristi ekonomske integracije in tehnološkega napredka,” pravi izjava IMFC.

Poročilo o svetovnih gospodarskih obetih, objavljeno ta teden, sicer svari pred naraščanjem protekcionizma, svetovnemu gospodarstvu pa za letos obeta 3,5-odstotno rast, kar je 0,4 odstotka več kot leta 2016. Leta 2018 naj bi se svetovna gospodarska rast pospešila na 3,6 odstotka, rast pa bo vsesplošno razširjena tako v revnih kot bogatih državah.

Za letos ZDA napovedujejo 2,3-odstotno gospodarsko rast, v prihodnjem letu pa 2,5-odstotno. Območje evra bo letos raslo po 1,7-odstotni stopnji, prihodnje leto pa po 1,6-odstotni. Kitajska rast bo 6,6- in 6,2-odstotna, ruska 1,4-odstotna tako letos kot prihodnje leto, indijska bo letos 7,2-odstotna, prihodnje leto pa 7,7-odstotna, japonska pa letos 1,2- in prihodnje leto 0,6-odstotna.

Spomladanska zasedanja je sklenil skupni Razvojni odbor Svetovne banke in IMF, ki je prav tako ugotovil, da globalno gospodarstvo okreva, vendar tveganja ostajajo in nadaljnja izboljšanja bodo zahtevala politike, ki vzpodbujajo vključujočo in trajno rast, odpravljajo tveganja za finančno stabilnost in ustvarjajo delovna mesta ter priložnosti za vse. Tudi ta izjava poudarja, da je za dolgotrajno rast potrebno zmanjšanje neenakosti, ker ugodne posledice tehnološkega razvoja in trgovine niso koristile vsem.

Scroll to top
Skip to content