Kot je povedala tehnična direktorica Cinkarne Celje Nikolaja Podgoršek-Selič, nemški strokovnjaki niso ugotovili, da bi imela aktualna proizvodnja v Celju kakršenkoli vpliv na ljudi in okolje. Ugotovili pa so, da stara industrijska bremena, ki jih je tudi sama Cinkarna odkrila že v preteklosti, vplivajo na podtalnico, ki teče proti vzhodni Ložnici in Hudinji.

Po besedah Podgoršek-Seličeve so v podtalnici ugotovili povišane vrednosti cinka in arzena, niso pa bile presežene mejne vrednosti.

Čeprav mejne vrednosti niso presežene, pa je CDM Smith Cinkarni Celje predlagal nabor ukrepov za zmanjševanje onesnaženja. Nemški strokovnjaki so pri tem najbolj naklonjeni čiščenju podtalnice, kar bi Cinkarno stalo 5,6 milijona evrov. Čas za izvajanje te naloge pa bi bil 20 let. Treba bo določiti tudi vroče točke, kar bo zmanjšalo strošek izvedbe čiščenja in skrajšalo čas za izvedbo del.

Tudi v Bukovžlaku so nemški strokovnjaki ugotovili onesnaženje prek podtalnice. Vrednost sanacijskih del ocenjujejo na 270.000 do 525.000 evrov. Že leta 2011 je sicer Cinkarna za odpravo tega onesnaženja zagotovila pet milijonov evrov in sanacija tega območja že poteka.

Cinkarna Celje bo predvidoma do konca junija letos uredila tudi začasno črpališče precejnih vod v Bukovžlaku, ker so v zadnjem obdobju naprave zaznale naraščanje podzemne vode, kar lahko negativno vpliva na stabilnost pregradnega telesa.

Družba se je leta 2010 odločila za zaprtje odlagališča v Bukovžlaku. Takrat so začeli z izdelavo projekta sanacije odlagališča, ki je v prvi fazi zahteval raziskavo terena. Na podlagi teh rezultatov je bil kasneje izveden projekt, ki vključuje ojačitev pregradnega telesa, namestitev drenaž in nepropustne plasti na površini odlagališča ter odvajanje zalednih vod.

Cinkarna Celje bo v petek izsledke CDM Smith predstavila tudi okoljskemu ministrstvu ter se z določenimi deležniki dogovorila o nadaljevanju sanacije.

Podgoršek-Seličeva je spomnila, da je bilo leta 2014 v okoljskem skrbnem pregledu, ki ga je izvedlo poljsko podjetje Environ, narejenih 70 vrtin za vzorčenje tal in 28 začasnih plitvih vodnjakov za spremljanje podtalnice. Tudi takrat so na lokaciji v Celju ugotovili vpliv na podtalnico znotraj ograje.

Predstavnik CDM Smith Ole Henseler je povedal, da so na lokaciji v Celju izkopali 70 vrtin in okoli 28 vodnjakov. Kot je dejal, je analiza pokazala, da se kontaminacija težkih kovin zmanjšuje z globino tal. Poudaril je, da so na tej lokaciji odkrili 1000 miligramov arzena v litru podtalnice, mejna vrednost pa je 10 miligramov.

“Pot prenosa onesnaževanja iz tal na človeka na lokaciji aktualne proizvodnje Cinkarne je zelo majhna. Odsvetujem pa gojenje rastlin,” je še dejal Henseler.

Cinkarna Celje je že aprila lani napovedala, da se bo lotila sanacije starih bremen na območju aktualne proizvodnje ter na odlagališčih Bukovžlak in Za Travnik, dela pa je zaupala družbi CDM Smith.

Cilji projekta sanacije starih bremen na vseh treh lokacijah so bili izdelati oceno tveganja za ljudi in okolje s potrebnimi raziskavami, pregledati možne načine sanacije, ovrednotiti in primerjati različne načine sanacije ter izdelati načrt sanacije in komunikacijski načrt.

V cinkarni je sicer jeseni 2014 potekala druga faza okoljskega skrbnega pregleda, ki je pokazala, da je večji del aktualne proizvodnje na Kidričevi cesti 26 v Celju zgrajen na odpadkih preteklih dejavnosti podjetja. Pregled je opravila že omenjena poljska družba Environ.

Vzorčenje tal in podzemne vode je potekalo avgusta in septembra 2014 na različnih globinah do pet metrov. Rezultati globinskih vzorčenj so upravo družbe presenetili. Iz vizualnega opisa materiala v vrtinah je namreč razvidno, da je območje ob Kidričevi cesti 26 na globinah pol metra pod površjem pa do največ 4,7 metra oblikovano iz odpadkov preteklih dejavnosti podjetja.

Uprava Cinkarne je zato podrobno pregledala dostopne arhive in pri tem ugotovila, da gre večinoma za načrtno tvorjene nasipe odpadkov metalurške dejavnosti iz časa med 50. in 80. leti prejšnjega stoletja.

Odloženi odpadki so bili po mnenju uprave očitno kasneje prekriti z zemljo in so površino glede na potrebe pozidali, asfaltirali ali zatravili. Zato so v vzorcih tal izmerjene predvsem presežene kritične vrednosti težkih kovin, ki so značilne za topilniške odpadke iz proizvodnje cinka in ostanke praženja piritne rude.

Na vseh lokacijah ob Kidričevi cesti je bila izmerjena povišana vsebnost cinka, zelo pogosta pa so tudi preseganja vsebnosti antimona, arzena, barija, kadmija, svinca, niklja in kobalta.