Trump se ima za največjo politično žrtev v zgodovini

Trump se ima za največjo politično žrtev v zgodovini

Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtek na novinarski konferenci s kolumbijskim kolegom Juanom Manuelom Santosom odločno zanikal poskus vplivanja na odpuščenega direktorja FBI Jamesa Comeyja, naj zaustavi preiskavo ruskega vpletanja v ameriške volitve, obenem pa preiskavo spet označil za lov na čarovnice.

Trump je hitro odpravil vprašanje o tem, prosil za naslednje, ki se je glasilo, ali je kdaj storil kaj takšnega, kar bi ga lahko stalo položaja zaradi preiskave v sredo imenovanega posebnega tožilca Roberta Muellerja.

Trump je odgovoril, da je vse skupaj smešno, kar mislijo vsi, tudi njegovi sovražniki. Od kje je dobil to idejo, ni pojasnil, je pa zagotovil, da nikoli ni bilo nobenega sodelovanja med njim in Rusi ali med Rusi in njegovo kampanjo, nakar se je hitro popravil in dejal, da lahko govori le zase.

Nato je spet udaril New York Times, ki z Washington Postom sedaj že teden dni redno tekmuje v objavljanju novic, ki spravljajo Trumpa v obup. NY Times tokrat na podlagi imenovanega vira blizu Comeyja poroča, da se je ta vedno zelo nelagodno počutil poleg predsednika, ki je nenehno pritiskal nanj, naj javno pove, da ni predmet preiskave. Podobno naj bi nanj pritiskal tudi šef kabineta Bele hiše Sean Spicer.

Takšni pritiski so seveda nedopustni in dodan je še en mozaik za Muellerjevo preiskavo, katere posledice so povsem nepredvidljive. Comey naj bi bil v času vodenja FBI glede Trumpovih pritiskov tiho, ker je hotel dresirati predsednika in njegove o tem, kaj je dopustno in kaj ni.

Odgovora na vprašanje, zakaj je Trump tako naklonjen generalu Michaelu Flynnu, še ni. Prej omenjenima časopisoma se je z udarno novico v četrtek pridružila tiskovna agencija Reuters, ki je poročala, da so imeli člani Trumpove predvolilne kampanje na čelu s Flynnom najmanj 18 telefonskih ali elektronskih komunikacij z Rusi.

Po Trumpovi zmagi na volitvah so se stiki okrepili. Flynn in veleposlanik Sergej Kisljak sta med drugim vzpostavljala neposredno zvezo med Trumpom in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom mimo nacionalno-varnostne birokracije ZDA. Bela hiša je doslej priznala štiri komunikacije kampanje z Rusi.

Trumpovo Belo hišo je o povezavi Flynna z Rusi, ki ga lahko izsiljujejo, najprej uradno januarja obvestila nekdanja vršilka dolžnosti pravosodne ministrice ZDA Sally Yates. Njeno opozorilo je bilo zanemarjeno, Trump pa jo je kasneje odpustil, ker ni hotela izvrševati njegovega ukaza o prepovedi potovanj.

Celo sam Flynn je pravnika Bele hiše pred imenovanjem na položaj svetovalca za nacionalno varnost ZDA obvestil, da proti njemu poteka preiskava zaradi stikov z Rusi in lobiranja za Turčijo, vendar ga je Trump vseeno imenoval.

Trump je Flynna odpustil, ker je lagal o stikih z Rusi, čeprav kot sedaj kaže ni. Glede na zapiske odpuščenega direktorja FBI je Trump potem Comeyja prosil, naj neha s preiskavo Flynna, ker je dober človek. Trump naj bi bil še vedno v stikih s Flynnom.

Republikanski senator iz Južne Karoline Lindsey Graham je v četrtek po srečanju za zaprtimi vrati z namestnikom pravosodnega ministra ZDA Rodom Rosensteinom dejal, da se je obveščevalna preiskava ruskega vpletanja v volitve sedaj spremenila v kazensko. Graham je Trumpu svetoval, da je sedaj čas, da okrog tega utihne.

Za to ni veliko upanja, saj je Trump četrtek porabil za tarnanje nad delitvami, ki jih povzroča preiskava, ki naj bi bila povsem nepotrebna, ker ni bilo povezav z Rusi. Preiskavo je označil za lov na čarovnice, seveda kar kot največjega v zgodovini ZDA, sebe pa že dan prej za največjo politično žrtev v zgodovini.

Vmes je še povsem brez dokazov omenjal velike zločine administracije predsednika Baracka Obame in demokratske predsedniške kandidatke Hillary Clinton, za kar nihče ni ustanovil urada posebnega tožilca.

Trump naj bi se po pozivih, da bo senat sprejel le povsem neodvisnega direktorja FBI, približeval odločitvi, da imenuje nekdanjega demokratskega senatorja Josepha Liebermana.

Če je mislil, da bo s tem dobil podporo demokratov, se je spet hudo zmotil, saj ga ima stranka od leta 2008 naprej za izdajalca. “Joe” je namreč takrat aktivno podpiral republikanca Johna McCaina proti Obami, kasneje pa do leta 2013 v senatu oviral agendo demokratskega predsednika. Levica Liebermana naravnost sovraži.

Poleg Muellerjeve preiskave se nadaljujejo tudi kongresne. Odbor za obveščevalne dejavnosti predstavniškega doma bo prihodnji teden zaslišal nekdanjega direktorja Cie Johna Brennana, sorodni senatni odbor zahteva dokumente od Flynna, ki jih ta noče predati, in senatorji bodo verjetno zadevo prepustili Muellerju. Vsi skupaj pa željno pričakujejo odprto zaslišanje Comeyja.

Škandal je že zahteval eno kongresno žrtev. Republikanski predsednik odbora za vladni nadzor in reforme v predstavniškem domu 50-letni Jason Chaffetz iz Utaha je že prej napovedal, da se bo po izteku mandata upokojil, v četrtek pa je sporočil, da bo šel stran že konec junija, in sicer zaradi “krize srednjih let”.

Chaffetz je še februarja trdil, da bo nadaljeval preiskavo elektronske pošte Hillary Clinton, potem ko je skozi leto 2016 bil plat zvona in opozarjal na katastrofalno nevarnost ameriški nacionalni varnosti zaradi njene malomarnosti. Ob novici, da je Trump Rusom v Ovalni pisarni prenesel zaupne informacije, pa se je le prestopal in mencal.

Scroll to top
Skip to content