Mufti, nadškof, škof in paroh na gradbišču Islamskega kulturnega centra posadili drevo sožitja

Mufti, nadškof, škof in paroh na gradbišču Islamskega kulturnega centra posadili drevo sožitja

Najvišji predstavniki cerkva in verskih skupnosti v Sloveniji so danes na pobudo Islamske skupnosti na gradbišču islamskega versko-kulturnega centra v znak miru in prijateljstva zasadili drevo. "Naša ljubezen do boga mora spremljati ljubezen do soseda," je dejal mufti Nedžad Grabus in poudaril, da je drevo simbol sožitja različnih ver.

Listopadno drevo ambrovec, ki zraste do 20 metrov in ima zelene, jeseni pa rumeno-oranžne liste, so kot simbol miru in medverskega sobivanja, tako v Ljubljani kot v Sloveniji, na gradbišču Islamskega versko-kulturnega centra zasadili mufti Grabus, ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, evangeličanski škof Geza Filo in paroh srbske pravoslavne cerkve Rade Despotović.

“V svoji molitvi vsak dan ponavljamo: Moj bog, ti si mir, od tebe je mir. Iščemo mir v sebi in mir med ljudmi,” je dejal Grabus. Namen današnjega dogodka je po njegovih trditvah “razvijati vrednote, ki bodo povezovale ljudi in krepile medsebojno zaupanje in mir”. Na to, kot je poudaril, kaže tudi center, ki bo “mesto srečevanja ter ustvarjanja in razvijanja prijateljstva med ljudmi”.

Ljubljanski nadškof Zore je v kratkem nagovoru opozoril predvsem na pomen medverskega dialoga in se ob tem navezal na besede papeža Frančiška na konferenci za mir v Egiptu konec aprila. Po Zoretovih besedah je poudaril, da moramo na področju dialoga hoditi skupaj in v prepričanju, da je prihodnost vseh odvisna tudi od sobivanja med verstvi in kulturami. K temu dialogu pa pripomorejo tri temeljne smernice: dolžnost do lastne identitete, pogum za drugačnost in iskrenost namenov, je naštel Zore.

“Dialog, če je pristen izraz človeškega, ni strategija za doseganje strateških ciljev, ampak je pot resnice, na katero moramo stopati s potrpežljivostjo. Tako bo iz srečevanja in dialoga na koncu zraslo sodelovanje pri reševanju nujnih vprašanj, ki nam jih postavljata sedanji čas in družba,” je dejal Zore.

Da bi bil današnji dogodek “pomemben prispevek k medverskemu dialogu z Islamsko skupnostjo in ekumenskemu dialogu s krščanskimi cerkvami”, si želi tudi škof Filo. “Naš sedanji svet, razkosan zaradi slepega nasilja, ki prizadeva srca vse več ljudi, potrebuje prijateljstvo, ljubezen, usmiljenje, mir,” je dejal. Potrebuje tudi pogumne “delavce za mir” ter “graditelje mostov miru, dialoga, bratstva, pravičnosti in človečnosti”, je dodal.

Takšni graditelji miru smo lahko vsi, predstavniki cerkva in verskih skupnosti pa po besedah Fila oznanjajo, da je mir mogoč. “Toda zanj moramo ne le prositi, ampak ga tudi živeti,” je še dejal.

Tudi paroh srbske pravoslavne cerkve Despotović je izrazil hvaležnost ob zasaditvi drevesa miru in življenja. Mir, kot je dejal, je temelj vseh ver in religij. Po njegovih besedah je mir tudi “temelj našega bistva, naših odnosov in identitete” ter ena izmed božanskih kategorij, ki jih mora človek vsak dan “vgrajevati vase”.

Scroll to top
Skip to content