V Pomurju bo letos pšenice manj, bo pa boljša

V Pomurju je letos s pšenico zasejanih okoli 28.000 hektarjev njiv, to je za približno 3500 hektarjev manj kot lani. Pridelek bo po oceni kmetijskih svetovalcev na Kmetijsko-gozdarskem zavodu zaradi spomladanske suše in pozebe glede na lani manjši za okoli četrtino, kakovost bo višja od povprečja, višje od lanskih pa so tudi cene.

Pridelki in cene se pri pridelovalcih seveda razlikujejo. Po dogovoru med člani žitne verige bo najnižja cena za krmno pšenico 130, za najboljšo krušno pšenico pa 175 evrov oziroma v povprečju okoli 162 evrov, kar je tudi izračun za stroškovno pokritost Kmetijskega inštituta Slovenije, sicer pa naj bi pridelek primerljiv s povprečnimi letinami.

S temi cenami predstavniki kmetov niso zadovoljni. Pogajalec v žitni verigi Franc Küčan opozarja, da so cene na evropskih in svetovnih borzah letos precej visoke, povpraševanje precejšnje in bi lahko bila cena zato nekoliko višja, po njegovem pa v žitni verigi še vedno daleč največ izgubljajo pridelovalci.

Žetev v Pomurju se bliža koncu. V soboškem Mlinopeku pričakujejo odkup med 13.000 in 14.000 tonami pšenice, 10.000 ton so že presegli in po oceni direktorja Karla Pojbiča je pridelek kakovosten. Letos so odkupili več pšenice tudi s podravskega konca.

Več kot 11.000 ton pšenice je že tudi odkupil turniški Agrocorn, kjer predvidevajo odkup okoli 13.000 ton pšenice. Po njihovi oceni kakovost ne odstopa od povprečja prejšnjih let, zaznali pa so več drobnih zrn kot posledico prizadetosti zaradi vročinskih udarov.

V Panviti imajo s kmeti sklenjene pogodbe o pridelavi pšenice za blizu 1000 hektarjev oziroma 6000 ton. Toliko so je že odkupili, skupno bodo imeli okoli 15.000 ton krušne pšenice, povprečni pridelek na njihovih 1500 hektarjih površin pa je med šestimi in sedmimi tonami na hektar, kar je nekaj manj kot lani, a je pridelek kakovostnejši.

Pri cenah Panvita na prvi pogled odstopa od cen omenjenih dveh kupcev, sami pa pravijo, da ponujajo največ. Pri ceni je namreč treba upoštevati ugodnosti, ki jih imajo pogodbeni partnerji, saj jim ob setvi regresirajo polovico semena, ponujajo gnojila in zaščitna sredstva, to pa obračunajo ob nakupu. Poleg tega jim priznajo po tri evre za tono, ki jih kmetje dobijo v obliki bonov za nakup v Panvitinih trgovinah.

Ljutomerska in gornjeradgonska zadruga sta odkupili okoli 3200 ton pšenice, na kmetijskem gospodarstvu Lendava pa predvidevajo 7700 ton lastnega pridelka pšenice s približno 1000 hektarjev. To bo nekoliko več kot v prejšnjih letih, ugotavljajo pa, da je računica za pridelavo krmne pšenice na koncu boljša, kot če bi pridelovali najboljšo pšenico, ki da je preslabo plačana.

Povezane teme

kmetijstvo, Pomurje, pšenica, Slovenija
Aktualno

18-letnik med ropom v avtomobil izstrelil več nabojev

Policisti so prijeli 18- in 22-letnika, ki sta osumljena, da sta 8. novembra na ulici Cesta španskih borcev v Ljubljani oropala moškega, ki je pred tem v igralnici priigral večjo vsoto denarja. 18-letnik naj bi v avtomobil oropanega moškega izstrelil štiri naboje. Preiskovalni sodnik je v petek zanj odredil pripor, so sporočili s PU Ljubljana.

Aktualno

Vlada razkrila konkretne načrte za 3. razvojno os

Slovenska politika daje velik pomen 3. razvojni osi, ki je pomembna tudi za razvoj lesne industrije v regiji, je predsednik DZ Milan Brglez danes dejal v nagovoru na prireditvi Mladinske iniciative za 3. razvojno os na Ravnah na Koroškem. Mladinska iniciativa je pripravila posvet o hitri cesti in podelila 10 nazivov ambasadorjem hitre ceste.

Rubrika Aktualno

Aktualno

Ptujske katalpe dokončno žigosane za podiranje

Kategorija: Slovenija Mon, 20 Nov 2017 18:32:00 +0100 Ptuj – Čeprav so predstavniki civilne iniciative za ohranitev dreves na ptujski tržnici županu Miranu Senčarju predali še preko šeststo novih podpisov, je ta v dolgem nagovarjanju občinskh svetnikov povedal, da pri tem ne bo nobenega kompromisa in da bodo drevesa pač podrli, ko bodo tržnico prihodnjo pomlad začeli obnavljati. Za ohranitev dreves se je zdaj pisno zavzelo že 4.146 ljudi, Senčar pa je v prvem krogu županskih volitev dobil le 3.121 glasov.   Nobeden od občinskih svetnikov pa ni zahteval posebne seje občinskega sveta, da bi še enkrat temeljito pregledali celoten projekt in morda našli vsaj kakšno stično točko z ljudmi, ki sečnji sedmih katalp nasprotujejo. Nekateri svetniki so takšno zahtevo namreč bili obljubili na srečanju s civilno iniciativo prejšnji teden. Zato bi bilo zdaj pošteno borcem za drevesa v obraz povedati, naj več …

Aktualno

Edina slovenska tovarna iverk v turških rokah

Kategorija: Slovenija Mon, 20 Nov 2017 18:30:00 +0100 Otiški Vrh – Zapuščeno tovarno ivernih plošč v Otiškem Vrhu so včeraj obiskali njeni skorajšnji lastniki. Koncern Yildizlar Yatirim Holding iz Turčije, ki je septembra od avstrijske lizinške hiše Heta Asset Resolution za dva milijona evrov kupil linijo za izdelavo ivernih plošč, bo za dobrih 7,5 milijona evrov kupil še tovarno v stečaju. Pogodbo o nakupu bodo novi lastniki podpisali predvidoma prihodnji teden, proizvodnjo na lokaciji, ki je zapuščena že več kot leto in pol, pa zagnali čimprej, najkasneje v šestih mesecih. Za zagon proizvodnje potrebujejo okoli 2,5 milijona evrov, v prihodnjih letih pa nameravajo v obnovo in širitev tovarne vložiti kar 40 milijonov evrov. V tovarni, ki lahko na leto proizvede 300.000 kubičnih metrov ivernih plošč, bo sprva dobilo delo 170 ljudi, število zaposlenih pa bodo postopno povečevali …

Aktualno

Podmornica še sporočila okvaro, nato izginila

Kategorija: Globalno Mon, 20 Nov 2017 18:05:00 +0100 Mar del Plata/Buenos Aires – Pogrešana argentinska podmornica s 44 mornarji na krovu se je zadnjič oglasila pred petimi dnevi in sporočila tehnično okvaro, je danes pojasnila argentinska mornarica. Kot je povedal Gabriel Galeazzi, poveljnik mornariškega oporišča v Mar del Plati na severu Argentine, se je pogrešana dizelska podmornica ARA San Juan zadnjič oglasila v sredo. »Plovilo se je dvignilo na površje in javilo tehnično okvaro. Zaprosili smo jo, da spremeni smer in odpluje v Mar del Plato,« je povedal. Poveljnik Gabriel Galeazzi. Foto: Marina Devo/AP Podmornica je bila sicer na rutinski poti iz mornariškega oporišča Ushuaia na skrajnem jugu Argentine v Mar del Plato. Tiskovni predstavnik mornarice Enrique Balbi je medtem na novinarski konferenci v Buenos Airesu povedal, da sedem signalov, ki so jih prejeli v mornariških oporiščih ta konec tedna, niso bili …

Aktualno

Evro le zanihal, ostaja pa velika zadrega za Evropo

Kategorija: Ekonomija Mon, 20 Nov 2017 18:00:00 +0100 Ljubljana – Propad koalicijskih pogajanj v Nemčiji je zanihal tudi evro. Tečaj evropske valute je v primerjavi z ameriško zdrsnil na dobrih 1,17 dolarja, se dvignil na 1,18 in znova rahlo zdrsnil. Ob tem ostajajo v zraku pomembna vprašanja za EU, od fiskalne unije naprej. »Dnevni nihaj evra navzdol je bil relativno nizek, saj gre pri prekinitvi koalicijskih pogajanj le za enega od potrebnih, ne pa zadostnih, pogojev, da Merklova ne bo več kanclerka,« aktualne razmere v naši največji trgovinski partnerici komentira predsednik uprave NLB Skladov Kruno Abramovič. Da »trg propada koalicijskih pogajanj ne jemlje preveč usodno, saj še ni dokončno znano, ali bo vlada Merklove manjšinska ali pa bodo potrebne ponovne volitve,« meni tudi Aleš Čačovič, vodja oddelka upravljanja dolžniških naložb v Alta Skladih in dodaja, da »velja visoko prepričanje, …

Aktualno

Financiranje dolgotrajne oskrbe še vedno predmet razhajanj med MZ in MF

Kategorija: Slovenija Mon, 20 Nov 2017 17:30:00 +0100 Ljubljana – Ministrstvo za zdravje (MZ) bo danes prejelo še zadnje pripombe na težko pričakovan zakon o dolgotrajni oskrbi. Nabralo se jih je blizu sto in ker so zelo konstruktivne, jih bodo skušali čim bolj upoštevati, so je napovedala direktorica direktorata za dolgotrajno oskrbo Tatjana Buzeti. Večina se jih sicer nanaša na domnevno prekratko javno razpravo o tako kompleksni tematiki. Izboljšan predlog bodo nato najverjetneje decembra poslali v vladno proceduro. Nevarno, če gledamo vsak zakon kot ploščico in ne kot del mozaika »Ali bo zakon sprejet v tem mandatu, je stvar politike,« pravijo na pristojnem ministrstvu. Še enkrat več so poudarili, da je del »dvojčka«, zato načrtujejo, da bo sprejet sočasno z zakonom o zdravstvenem zavarovanju, s katerim se v veliki meri dopolnjujeta. Ne glede na to, zdravstvene storitve znotraj dolgotrajne nege …