V Pomurju bo letos pšenice manj, bo pa boljša

V Pomurju je letos s pšenico zasejanih okoli 28.000 hektarjev njiv, to je za približno 3500 hektarjev manj kot lani. Pridelek bo po oceni kmetijskih svetovalcev na Kmetijsko-gozdarskem zavodu zaradi spomladanske suše in pozebe glede na lani manjši za okoli četrtino, kakovost bo višja od povprečja, višje od lanskih pa so tudi cene.

Pridelki in cene se pri pridelovalcih seveda razlikujejo. Po dogovoru med člani žitne verige bo najnižja cena za krmno pšenico 130, za najboljšo krušno pšenico pa 175 evrov oziroma v povprečju okoli 162 evrov, kar je tudi izračun za stroškovno pokritost Kmetijskega inštituta Slovenije, sicer pa naj bi pridelek primerljiv s povprečnimi letinami.

S temi cenami predstavniki kmetov niso zadovoljni. Pogajalec v žitni verigi Franc Küčan opozarja, da so cene na evropskih in svetovnih borzah letos precej visoke, povpraševanje precejšnje in bi lahko bila cena zato nekoliko višja, po njegovem pa v žitni verigi še vedno daleč največ izgubljajo pridelovalci.

Žetev v Pomurju se bliža koncu. V soboškem Mlinopeku pričakujejo odkup med 13.000 in 14.000 tonami pšenice, 10.000 ton so že presegli in po oceni direktorja Karla Pojbiča je pridelek kakovosten. Letos so odkupili več pšenice tudi s podravskega konca.

Več kot 11.000 ton pšenice je že tudi odkupil turniški Agrocorn, kjer predvidevajo odkup okoli 13.000 ton pšenice. Po njihovi oceni kakovost ne odstopa od povprečja prejšnjih let, zaznali pa so več drobnih zrn kot posledico prizadetosti zaradi vročinskih udarov.

V Panviti imajo s kmeti sklenjene pogodbe o pridelavi pšenice za blizu 1000 hektarjev oziroma 6000 ton. Toliko so je že odkupili, skupno bodo imeli okoli 15.000 ton krušne pšenice, povprečni pridelek na njihovih 1500 hektarjih površin pa je med šestimi in sedmimi tonami na hektar, kar je nekaj manj kot lani, a je pridelek kakovostnejši.

Pri cenah Panvita na prvi pogled odstopa od cen omenjenih dveh kupcev, sami pa pravijo, da ponujajo največ. Pri ceni je namreč treba upoštevati ugodnosti, ki jih imajo pogodbeni partnerji, saj jim ob setvi regresirajo polovico semena, ponujajo gnojila in zaščitna sredstva, to pa obračunajo ob nakupu. Poleg tega jim priznajo po tri evre za tono, ki jih kmetje dobijo v obliki bonov za nakup v Panvitinih trgovinah.

Ljutomerska in gornjeradgonska zadruga sta odkupili okoli 3200 ton pšenice, na kmetijskem gospodarstvu Lendava pa predvidevajo 7700 ton lastnega pridelka pšenice s približno 1000 hektarjev. To bo nekoliko več kot v prejšnjih letih, ugotavljajo pa, da je računica za pridelavo krmne pšenice na koncu boljša, kot če bi pridelovali najboljšo pšenico, ki da je preslabo plačana.

Povezane teme

kmetijstvo, Pomurje, pšenica, Slovenija
Aktualno

Potrebe po zaposlenih v zdravstveni negi vse večje

Fakulteta za zdravstvo Angele Boškin in Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana sta danes v Ljubljani organizirala znanstveno kavarno – pogovor o razvoju zdravstvene nege kot stroke. V njem so opozorili na vse večje potrebe po zaposlenih v zdravstveni negi in na pomen visoko izobraženih medicinskih sester, so sporočili organizatorji.

Aktualno

Današnje jutro najhladnejše v letošnjem koledarskem poletju

Današnje jutro, ko se je temperatura v mraziščih Notranjske in v alpskih dolinah spustila pod ledišče, je bilo najhladnejše v letošnjem koledarskem poletju, meteorološko pa smo že v jeseni. Po Sloveniji smo zjutraj namerili do šest stopinj Celzija, to je nekoliko ekstremno, ne pa rekordno, je za STA povedal dežurni meteorolog Brane Gregorčič.

Rubrika Aktualno

Aktualno

Potniki LPP bodo lahko ocenjevali uporabniško izkušnjo

Uporabniki Ljubljanskega potniškega prometa (LPP) bodo od petka lahko ocenili potniški promet v Ljubljani s pomočjo pametnega telefona ali prek spletne strani www.lpp.si/anketa. Oktobra pa se obetajo tudi novosti v prometu, saj bodo na integrirani liniji 51 (Ljubljana-Dobrova-Polhov Gradec) začeli obratovati trije avtobusi z nosilci za kolesa.

Aktualno

Trump zaostril sankcije proti Severni Koreji

Ameriški predsednik Donald Trump je zjutraj ob pogovoru z afganistanskim predsednikom Ašrafom Ganijem napovedal dodatne sankcije proti Severni Koreji in nekaj ur kasneje je to tudi uresničil z izvršnim ukazom, ki širi pooblastila zveznih oblasti za pregon podjetij, bank in posameznikov, ki trgujejo s Pjongjangom.

Aktualno

Hrvaški premier v ZN branil izstop iz arbitraže

Kategorija: Soseščina Thu, 21 Sep 2017 20:10:00 +0200 New York – Hrvaški premier Andrej Plenković je danes v govoru na splošni razpravi svetovnih voditeljev ob začetku 72. zasedanja generalne skupščine ZN posebej izpostavil odločitev arbitražnega sodišča o meji med Slovenijo in Hrvaško ter jo označil za primer spodkopavanja mednarodnega prava. Plenković je zagotovil, da je spoštovanje mednarodnega prava temelj za stabilnost in mir na svetu in Hrvaška je temu privržena. Verjame, da je treba spore reševati mirno na podlagi mednarodnega prava. Pri tem pa je pomembno, da vse mednarodne razsodbe spoštujejo lastna pravila. Plenković je dejal, da kompromitiranje nepristranskosti ali neodvisnosti mednarodnih arbitraž ali sodišč, kot je bil to primer v arbitraži s Slovenijo, pomeni, da potem njihove odločitve nimajo pravne moči. Takšno kompromitiranje je po njegovih besedah v nasprotju z mednarodnim pravom in Hrvaška naj ne bi imela druge izbire, …

Aktualno

Od kod nenadno navdušenje nad EU?

Kategorija: Evropa Thu, 21 Sep 2017 20:00:00 +0200 Evropska unija je že skoraj deseletje v resni krizi. Najprej je povezavo dotokla iz ZDA uvožena finančna kriza, pospremljena z evrsko dolžniško, nato so jo zatresli še begunci, izvolitev Donalda Trumpa in ves čas prisotni terorizem. Navdušenje nad povezavo, ki se ni znala ustrezno odzvati na nobeno izmed kriz, je zato strmo padalo, najnižjo točko pa je doseglo junija lani, ko so Britanci glasovali za izstop iz Evropske unije.  Toda zadnjih nekaj tednov se zaupanje Evropejcev v povezavo znova krepi. Tako vsaj kaže raziskava nemške Bertelsmannove fundacije, po kateri bi ta čas na morebitnem referendumu o Evropski uniji za svoj obstanek v povezavi glasovalo kar 75 odstotkov vprašanih Nemcev. Marca letos, samo nekaj mesecev prej, je bilo takih le 69 odstotkov.  Še bolj drastično se je trend padanja navdušenja nad EU obrnil v drugi ključni …

Aktualno

Slovenija v Nemčiji dobiva novega veleposlanika

Kategorija: Evropa Thu, 21 Sep 2017 19:41:00 +0200 Berlin – Slovenija v Nemčiji dobiva novega veleposlanika, v sredo je v berlinskem gradu Bellevue predsedniku države Frank-Walterju Steinmeierju poverilno pismo slovenskega predsednika predal Franci But. Franci But je dolžnost slovenskega veleposlanika v Nemčiji prevzel namesto Marte Kos, ki ji je potekel mandat.