Za zdravila za multiplo sklerozo lani 15,3 milijona evrov

Za zdravila za multiplo sklerozo lani 15,3 milijona evrov

Vsa zdravila za multiplo sklerozo v Sloveniji financira Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), zanje pa je lani namenil 15,3 milijona evrov. V Ljubljani bolniki na prvi pregled z napotnico redno čakajo 90,5 dneva, v Mariboru pa 190 dni. Ministrstvo za zdravje čakalnih dob za bolnike z multiplo sklerozo ne obravnava posebej.

Stroški za zdravila za multiplo sklerozo so se po podatkih ZZZS lani glede na leto prej povečali za 7,5 odstotka oz. za 1,07 milijona evrov.

Bolnike z multiplo sklerozo v Sloveniji obravnavajo nevrologi s posebnimi dodatnimi znanji, posebne specializacije ali subspecializacije ni. Po podatkih Zdravniške zbornice Slovenije je v Sloveniji aktivnih 106 specialistov nevrologije. V zadnjih petih letih pa je zbornica razpisala 61 specializacij iz nevrologije.

Pri nas delujeta dve ambulanti za multiplo sklerozo, v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana in Univerzitetnem kliničnem centru Maribor. V Ljubljani bolniki na prvi pregled z napotnico hitro čakajo 61,9 dneva in z redno 90,5 dneva. Za kontrolne preglede pa čakajo z napotnico hitro 245 dni in z redno 210,8 dneva.

V Mariboru vodijo čakalno vrsto za vse nevrološke bolnike skupaj. Za prvi ambulantni pregled nevrološki bolniki čakajo s hitro napotnico okoli 160 dni in z redno okoli 190 dni. Na kontrolo pa so pacienti lahko naročeni čez en mesec, šest mesecev ali eno leto.

Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je v odgovoru na pisno poslansko vprašanje poslanke Nade Brinovšek odgovorila, da ministrstvo dolge čakalne dobe za bolnike z multiplo sklerozo obravnava v sklopu celostne ureditve čakalnih dob.

Multipla skleroza je avtoimunska bolezen centralnega živčnega sistema. Je najpogostejšo nevrološko obolenje med osebami, starimi od 20 do 40 let. Za bolezen ne poznamo vzroka, piše na spletni strani Združenje multiple skleroze Slovenije.

Pri tej bolezni pride do poškodb zaščitne ovojnice živčne celice. Zaradi te poškodbe se informacije preko živcev ne prenašajo in tako prihaja do okvar. Najpogosteje gre za okvare vida in sluha, izgubo ravnotežja, okvare zgornjih ter spodnjih okončin, utrujenost, težave pri kognitivnem mišljenju in inkontinenco.

Scroll to top
Skip to content