ZDA izstopile iz Unesca, umik napovedal tudi Izrael

ZDA se umikajo iz članstva v Organizaciji Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, je danes napovedal State Department. Kmalu zatem je izstop iz Unesca napovedal tudi Izrael. Državi Unescu, ki je leta 2011 v svoje članstvo sprejel Palestino, očitata, da je protiizraelsko nastrojen.

Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, je odločitev o koncu članstva ZDA v Unescu v Pariz sporočil sam ameriški državni sekretar Rex Tillerson. Odločitev bo v skladu s pravili Unesca začela veljati decembra 2018, ko bo sedanje ameriško predstavništvo pri Unescu nasledila opazovalna misija.

Generalna direktorica organizacije Irina Bokova je nemudoma izrazila globoko obžalovanje zaradi te odločitve Washingtona. Kot je opozorila, “Unesco še nikoli ni bil tako pomemben za ZDA ali ZDA za Unesco”, tudi glede na porast nasilnega ekstremizma in terorizma v svetu. Umik ZDA je označila kot “izgubo za multilateralizem”.

Tudi generalni sekretar ZN Antonio Guterres je ob odločitvi ZDA razočaran in jo, kot je sporočil prek tiskovnega predstavnika, “globoko obžaluje”.

Kot je sporočila tiskovna predstavnica State Departmenta Heather Nauert, “ZDA te odločitve niso sprejele zlahka”. So se pa za odhod iz Unesca odločile, ker potrebuje organizacija “korenito reformo” in ker se “protiizraelski predsodek” v njej nadaljuje.

ZDA sicer upajo, da bodo kljub vsemu lahko ohranile status države opazovalke in da bodo lahko še naprej izražale svoja stališča glede zaščite svetovne kulturne dediščine.

Kmalu za Washingtonom se je s podobnim sporočilom danes oglasil še izraelski premier Benjamin Netanjahu. Kot so sporočili iz njegovega urada, je premier zunanjemu ministrstvu naročil, naj pripravi vse potrebno za umik Izraela iz Unesca skupaj z ZDA, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Obenem je pohvalil korak ZDA kot “pogumno in moralno odločitev, saj je Unesco postal gledališče absurda in, namesto da bi ohranjal zgodovino, to izkrivlja”.

“Danes je nov dan v ZN, ko je treba plačati ceno za diskriminacijo Izraela. ZDA stojijo ob Izraelu in so resnični voditelj za spremembe v ZN. Zavezništvo med našima državama je močnejše kot kadarkoli,” pa je v odzivu zapisal veleposlanik Izraela pri ZN Danny Danon.

V ozadju izstopa ZDA in Izraela je spor zaradi sprejema Palestine v članstvo organizacije leta 2011. Tedaj je na zasedanju Generalne skupščine Unesca to odločitev podprlo 107 držav, med njimi tudi Slovenija.

ZDA so nato še isti dan protestno ustavile financiranje Unesca, ki je sicer predstavljalo kar okoli petino vseh sredstev organizacije. Dve leti kasneje so zaradi neplačevanja članarine izgubile volilne pravice v organizaciji, vendar pa so vztrajale kot članica.

ZDA sicer nasprotujejo kakršnim koli načrtom katerega koli organa ali specializirane agencije ZN, da bi priznali Palestino kot samostojno državo. V Washingtonu poudarjajo, da bi morali prej doseči mirovni dogovor med Izraelom in Palestinci.

Po letu 2011 je arabskim državam v Unescu uspelo potrditi tudi več resolucij, kritičnih do Izraela, še posebej pa so se Palestinci razveselili julija letos, ko je bilo staro mestno jedro Hebrona na zasedenem Zahodnem bregu uvrščeno na Unescov rdeči seznam ogrožene svetovne dediščine.

Tokrat sicer ni prvič, da so ZDA izstopile iz Unesca, spominja AFP. Za ta korak se je namreč leta 1984 odločil tudi tedanji predsednik Ronald Reagan, in sicer zaradi domnevno slabega finančnega vodenja organizacije in njene protiameriške nastrojenosti. Pod predsednikom Georgeom W. Bushom so se leta 2002 vrnile v Unesco, nato pa so se odnosi leta 2011 pod predsednikom Barackom Obamo znova zaostrili.

Sedanja ameriška administracija v skladu s politiko predsednika Donalda Trumpa “najprej Amerika” sicer preučuje smiselnost sodelovanja v več multilateralnih dogovorih oz. organizacijah. Že junija je napovedal izstop ZDA iz pariškega podnebnega sporazuma, že dlje časa pa grozi z odstopom od jedrskega sporazuma z Iranom.

Povezane teme

članstvo, unesco, ZDA
Aktualno

Donalda Trumpa zaradi spolnih nadlegovanj pozivajo k odstopu

Štirim senatorjem, ki predsednika ZDA Donalda Trumpa pozivajo k odstopu zaradi spolnega nadlegovanja in napadov na ženske, se je v ponedeljek pridružila newyorška demokratka Kirsten Gillibrand. Opozorila je, da bo kongres v nasprotnem primeru uvedel preiskavo. K preiskavi so kongres pozvale tudi štiri ženske, ki Trumpa obtožujejo napada.

Aktualno

ZDA obtožujejo Palestince zavračanja dialoga

Ker je palestinski predsednik Mahmud Abas v soboto sporočil, da se ne bo sestal s podpredsednikom ZDA Mikom Penceom med njegovo bližnjevzhodno turnejo, so ZDA palestinske oblasti obtožile, da znova zavračajo dialog o miru na Bližnjem vzhodu. Abas je odločitev sprejel po ameriškem priznanju Jeruzalema kot prestolnice Izraela.

Rubrika Aktualno

Aktualno

Grabar-Kitarovićeva Praljaku ne bo odvzela odlikovanja

Hrvaška predsednica in vrhovna poveljnica hrvaških oboroženih sil Kolinda Grabar-Kitarović je danes v Bjelovarju dejala, da pravnomočnim haaškim obsojencem, med katerimi je tudi pokojni hrvaški general Slobodan Praljak, ne bo odvzela odlikovanj, ker so jih “dobili za obrambo pred velikosrbsko agresijo”.

Aktualno

Cerar obiskal Bohinj in ljudem zagotovil pomoč

Predsednik vlade Miro Cerar je danes obiskal Bohinj, ki ga je ponedeljkovo neurje močno prizadelo. Občini in ostalim prizadetim območjem je zagotovil takojšnjo pomoč in poudaril, da je zdaj najbolj pomembno, da se zagotavlja varnost ljudi in preprečuje nastajanje še večje škode.

Aktualno

Novi predsednik državnega sveta je Alojz Kovšca

Novoizvoljeni DS je na današnji ustanovni seji že v prvem krogu za svojega predsednika izvolil predsednika Območne obrtno-podjetniške zbornice Ljubljana – Bežigrad Alojza Kovšco, za katerega je glasovalo 21 svetnikov. Protikandidata sta bila podžupan Črnomlja Samer Khalil in koprski župan Boris Popovič. Prvi je zbral devet glasov, drugi pa štiri.

Aktualno

Predsednik novoizvoljenega DS Alojz Kovšca

Novoizvoljeni DS je na današnji ustanovni seji že v prvem krogu za svojega predsednika izvolil predsednika Območne obrtno-podjetniške zbornice Ljubljana – Bežigrad Alojza Kovšco, za katerega je glasovalo 21 svetnikov. Protikandidata sta bila podžupan Črnomlja Samer Khalil in koprski župan Boris Popovič. Prvi je zbral devet glasov, drugi pa štiri.