Jamranje pripravljenosti Slovenske vojske ne bo izboljšalo

Jamranje pripravljenosti Slovenske vojske ne bo izboljšalo

Nekatere izkušnje iz teritorialne obrambe so pomembne tudi za današnje slovenske oborožene sile, so poudarili govorniki na posvetu o teritorialni obrambi. Javne slabe ocene pripravljenosti Slovenske vojske denimo ne bodo pripomogle k izboljšanju njene pripravljenosti, je opozoril polkovnik v pokoju, veteran vojne za Slovenijo Ivan Herbert Kukec.

V DS so danes pripravili nacionalni posvet o nastanku in razvoju slovenske teritorialne obrambe (TO) kot delu nacionalne vojaške tradicije. Na njem so govorniki opisali okoliščine nastanka teritorialne obrambe leta 1968, njen dolgoletni razvoj in poznejšo preobrazbo v Slovensko vojsko.

Slovenska TO je nastala kot sestavni del oboroženih sil SFRJ, je spomnil načelnik Vojaškega muzeja Slovenske vojske Milan Fišer. Organizirana je bila v vseh družbeno-političnih skupnostih, od republike in pokrajine pa vse do občin, krajevnih skupnosti in t. i. Tozdov, njen temeljni namen pa je bil usposobiti sile za oborožen boj.

Imela je tako dobro razdelane splošne cilje, denimo razvoj vojaškega, moralnega in psihofizičnega področja, kot tudi posebne cilje, med katerimi je bilo bojno urjenje, je med drugim pojasnil Fišer.

Polkovnik v pokoju Ivan Herbert Kukec je govoril o bojni pripravljenosti TO v letih 1990 in 1991, ki je bila po njegovi oceni boljša, kot so ocenjevali. Med razlogi za to je naštel januarja 1989 zaključeno reorganizacija JLA in negativni odgovor na beograjsko doktrino, po kateri naj bi TO delovala pod strateškim poveljstvom JLA. Leta 1990 je bil nato ustanovljen republiški štab TO, začela pa je delovati tudi manevrska struktura narodne zaščite.

Predsednik Zveze slovenskih častnikov Alojz Šteiner je medtem spregovoril o slovenskem jeziku kot enem temeljnih elementov, po katerih se je TO razlikovala od ostalih oboroženih sil nekdanje države.

Razvojna obdobja TO se kažejo tudi v razvoju uporabe slovenščina v medsebojnem sporazumevanju in poveljevanju, je pojasnil. Če je bilo v prvem obdobju do leta 1973 še precej mešanja s srbohrvaškim jezikom, pa se v drugem do leta 1980 slovenščina dodobra uveljavi tudi v liniji poveljevanja. To se nadaljuje tudi v tretjem obdobju do leta 1990.

Kot eno prelomnic za uveljavljanje slovenskega jezika je Šteiner omenil izid prvega slovenskega vojaškega slovarja leta 1977, posebej pa je izpostavil tudi stalno izhajanje revije Naša obramba. Od leta 1969 do 1992 je izšlo več kot 330 številk, odkar se je revija 1992 preimenovala v Obrambo, pa še nadaljnjih 300, je poudaril.

Preoblikovanje v Slovensko vojsko tudi danes še ni povsem zaključeno, je ocenil nekdanji načelnik generalštaba Slovenske vojske Albin Gutman. Slovenska vojska nima lastne vojaške teorije in nima lastnega vojaškega šolstva in s tem t. i. vojaške inteligence. Prav tako pa proces po njegovih besedah ne bo zaključen, dokler ne bomo imeli lastnega vojaškega kodeksa.

Nekdanji načelnik generalštaba Ladislav Lipič je spregovoril o popolnjevanju kadrovske sestave in o mobilizacijskih pripravah TO, obramboslovec Anton Bebler o vojaškem okviru za ustanovitev in vzpostavljanje TO, strokovnjak za vojaško zgodovino Damjan Guštin pa o TO kot delu vojaške zgodovine, kulture in tradicije. Zbrane je nagovoril tudi predsednik DS Mitja Bervar.

I.R.V. d.o.o.      O nas      Pogoji uporabe      Oglaševanje      O piškotkih      Nastavitve zasebnosti
Scroll to top
Skip to content