Aktualno

Tatovi, roparji in dilerji polnijo zapore

Nedavno izdano poročilo Sveta Evrope o trendih v evropskih zaporih za leto 2105 Slovenijo uvršča med države z nizkim odstotkom zapornikov, toda slovenski zapori so še zmeraj prenaseljeni. “Znižanje skupnega števila zapornikov v Evropi je dobrodošlo. Več izrečenih alternativnih kazni ne pripelje nujno tudi do več kriminala, pomaga pa pri reintegraciji obsojencev in reševanju problema prezasedenosti zaporov,” je ob predstavitvi poročila poudaril generalni sekretar Sveta Evrope Thorbjorn Jagland. V Sloveniji je bilo leta 2015 zaprtih 1399 ljudi, med njimi dva mladoletnika, kar pomeni 68 zapornikov na 100.000 prebivalcev. To je bistveno pod evropsko srednjo vednostjo, ki znaša 115 zaprtih na 100.000 prebivalcev. Povprečje je – zaradi večjega števila majhnih držav z manj zaporniki – sicer nekoliko višje in znaša 134 zapornikov na 100.000 prebivalcev. Slovenija je po številu zapornikov sicer blizu skandinavskih držav, ki so vse pod povprečjem: na Finskem 55, Danskem 56 in Švedskem 59 na 100.000 prebivalcev. Vsak deseti obsojen zaradi umora ali poskusa umora Povprečna starost zapornika je bila v letu 2015 35 let, kar je za leto dni več, kot je bila ta starost v letu 2014. Zapornic je v evropskem povprečju za 5,2 odstotka, v Sloveniji je ta delež nekoliko višji, saj znaša 5,8 odstotka. Tujcev pa je med zaprtimi v slovenskih zaporih 9,4 odstotka, kar je primerljivo s povprečjem SE (10,8 odstotka). Posamezen zapornik, ki je v letu 2015 bival v enoposteljni sobi, je imel na voljo v povprečju devet kvadratnih metrov bivalne površine, zapornik, ki je bival v skupnih sobah, pa v povprečju sedem kvadratnih metrov bivalne površine. Poročilo za Slovenijo še razkriva, da je v letu 2014 v slovenskih zaporih umrlo šest zapornikov, obravnavali niso niti enega samomora. Zgodil se je en pobeg iz zapora zaprtega tipa in 44 pobegov iz zaporov odprtega tipa in pobegov v času kratkotrajnih izhodov. Kraja, kazniva dejanja, povezana z drogo, in rop so najpogostejši razlogi za prestajanje zaporn

Aktualno

Tatovi, roparji in dilerji polnijo zapore

Nedavno izdano poročilo Sveta Evrope o trendih v evropskih zaporih za leto 2105 Slovenijo uvršča med države z nizkim odstotkom zapornikov, toda slovenski zapori so še zmeraj prenaseljeni. “Znižanje skupnega števila zapornikov v Evropi je dobrodošlo. Več izrečenih alternativnih kazni ne pripelje nujno tudi do več kriminala, pomaga pa pri reintegraciji obsojencev in reševanju problema prezasedenosti zaporov,” je ob predstavitvi poročila poudaril generalni sekretar Sveta Evrope Thorbjorn Jagland. V Sloveniji je bilo leta 2015 zaprtih 1399 ljudi, med njimi dva mladoletnika, kar pomeni 68 zapornikov na 100.000 prebivalcev. To je bistveno pod evropsko srednjo vednostjo, ki znaša 115 zaprtih na 100.000 prebivalcev. Povprečje je – zaradi večjega števila majhnih držav z manj zaporniki – sicer nekoliko višje in znaša 134 zapornikov na 100.000 prebivalcev. Slovenija je po številu zapornikov sicer blizu skandinavskih držav, ki so vse pod povprečjem: na Finskem 55, Danskem 56 in Švedskem 59 na 100.000 prebivalcev. Vsak deseti obsojen zaradi umora ali poskusa umora Povprečna starost zapornika je bila v letu 2015 35 let, kar je za leto dni več, kot je bila ta starost v letu 2014. Zapornic je v evropskem povprečju za 5,2 odstotka, v Sloveniji je ta delež nekoliko višji, saj znaša 5,8 odstotka. Tujcev pa je med zaprtimi v slovenskih zaporih 9,4 odstotka, kar je primerljivo s povprečjem SE (10,8 odstotka). Posamezen zapornik, ki je v letu 2015 bival v enoposteljni sobi, je imel na voljo v povprečju devet kvadratnih metrov bivalne površine, zapornik, ki je bival v skupnih sobah, pa v povprečju sedem kvadratnih metrov bivalne površine. Poročilo za Slovenijo še razkriva, da je v letu 2014 v slovenskih zaporih umrlo šest zapornikov, obravnavali niso niti enega samomora. Zgodil se je en pobeg iz zapora zaprtega tipa in 44 pobegov iz zaporov odprtega tipa in pobegov v času kratkotrajnih izhodov. Kraja, kazniva dejanja, povezana z drogo, in rop so najpogostejši razlogi za prestajanje zaporn

Aktualno

EU priznala, da ni v formi

EU bo zagotovo praznovala tudi 100. rojstni dan, čeprav danes ni v najboljši formi in kondiciji, je v Rimu v soboto ob podpisu izjave ob 60. rojstnem dnevu dejal predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker. S temi besedami je v bistvu izrazil zadovoljstvo, da sta na koncu skupno izjavo podpisala tudi predsednica poljske vlade Beata Szydlo in predsednik grške vlade Aleksis Cipras. Poljakinja je grozila, da je ne bo podpisala, ker je v njej omenjena Evropa več hitrosti, Cipras pa je pogrešal jasnejšo zavezo za zaščito socialnih pravic. “Komplicirala” le Poljakinja in Grk Beata Szydlo se je po dolgotrajnih usklajevanjih besedila, kar je v zadnjih letih v EU običajna praksa, zadovoljila s formulacijo “delovali bomo skupaj, po potrebi z različno hitrostjo in intenzivnostjo, a napredovali v isti smeri, tako kot v preteklosti”. Kaj to dejansko pomeni, pa pravzaprav nihče ne more povedati, saj si lahko izjavo vsak razlaga po svoje. Aleksisa Ciprasa pa je prepričal Juncker z zagotovilom, da zavezanost EU k spoštovanju socialnih pravic seveda velja tudi za Grke, ki jim je EU v okviru trojke mednarodnih posojilodajalcev v zadnjih devetih letih s številnimi varčevalnimi ukrepi in reformami občutno znižala socialno varnost in pravice delavcev. Pokojnine so morali Grki po nareku trojke znižati že dvanajstkrat. Voditelji 27 članic EU brez Velike Britanije so s podpisom skupne izjave na koncu na papirju pokazali enotnost, a bistveno vprašanje, kakšna bo prihodnost EU, je ostalo odprto. Razlike med severom in jugom se povečujejo Srečanje voditeljev v Rimu je vnovič pokazalo, da se razlike, zlasti med starimi članicami in tistimi, ki so stopile v EU leta 2004 in kasneje, pa med bogatejšimi severnimi in revnejšimi južnimi članicami prej povečujejo, kot zmanjšujejo, naj njihovi voditelji in evropski funkcionarji državljanom še tako skušajo prodajati enotnost. Pred finančno krizo, ki je izbruhnila leta 2008, je bilo praznovanje prelomnih dogodkov v EU povsem drugačno kot sobotno pr

Aktualno

EU priznala, da ni v formi

EU bo zagotovo praznovala tudi 100. rojstni dan, čeprav danes ni v najboljši formi in kondiciji, je v Rimu v soboto ob podpisu izjave ob 60. rojstnem dnevu dejal predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker. S temi besedami je v bistvu izrazil zadovoljstvo, da sta na koncu skupno izjavo podpisala tudi predsednica poljske vlade Beata Szydlo in predsednik grške vlade Aleksis Cipras. Poljakinja je grozila, da je ne bo podpisala, ker je v njej omenjena Evropa več hitrosti, Cipras pa je pogrešal jasnejšo zavezo za zaščito socialnih pravic. “Komplicirala” le Poljakinja in Grk Beata Szydlo se je po dolgotrajnih usklajevanjih besedila, kar je v zadnjih letih v EU običajna praksa, zadovoljila s formulacijo “delovali bomo skupaj, po potrebi z različno hitrostjo in intenzivnostjo, a napredovali v isti smeri, tako kot v preteklosti”. Kaj to dejansko pomeni, pa pravzaprav nihče ne more povedati, saj si lahko izjavo vsak razlaga po svoje. Aleksisa Ciprasa pa je prepričal Juncker z zagotovilom, da zavezanost EU k spoštovanju socialnih pravic seveda velja tudi za Grke, ki jim je EU v okviru trojke mednarodnih posojilodajalcev v zadnjih devetih letih s številnimi varčevalnimi ukrepi in reformami občutno znižala socialno varnost in pravice delavcev. Pokojnine so morali Grki po nareku trojke znižati že dvanajstkrat. Voditelji 27 članic EU brez Velike Britanije so s podpisom skupne izjave na koncu na papirju pokazali enotnost, a bistveno vprašanje, kakšna bo prihodnost EU, je ostalo odprto. Razlike med severom in jugom se povečujejo Srečanje voditeljev v Rimu je vnovič pokazalo, da se razlike, zlasti med starimi članicami in tistimi, ki so stopile v EU leta 2004 in kasneje, pa med bogatejšimi severnimi in revnejšimi južnimi članicami prej povečujejo, kot zmanjšujejo, naj njihovi voditelji in evropski funkcionarji državljanom še tako skušajo prodajati enotnost. Pred finančno krizo, ki je izbruhnila leta 2008, je bilo praznovanje prelomnih dogodkov v EU povsem drugačno kot sobotno pr

Aktualno

Izbrisali so ga iz imenika odvetnikov

Vprašanje, ali je specializirano tožilstvo sploh vedelo, da David Šega trenutno ne sme opravljati odvetniškega poklica, ko je po izvedenem dokaznem postopku v aferi Elektrooptika na ljubljanskem sodišču pred dnevi predlagalo, naj sodišče poleg zaporne kazni na tri leta in dva meseca Šegi izreče še prepoved opravljanja odvetniškega poklica za dobo štirih let. Ljubljansko sodišče predlogu za obsodilno sodbo ni sledilo, posledično nepravnomočno oproščenemu tako seveda tudi varnostnega ukrepa prepovedi opravljanja odvetniškega poklica ni izreklo, pa vendar David Šega še nekaj časa v sodni dvorani ne bo smel obleči odvetniške toge. V odvetniške vrste šele konec leta Dejstvo je namreč, da mu je to prepovedala odvetniška zbornica. Ta ukrep ga je doletel za dobo desetih mesecev, ker ga je mariborsko sodišče spoznalo za krivega kaznivega dejanja izneverjanja in je sodba postala pravnomočna. David Šega se jo je trudil izpodbiti tudi na vrhovnem sodišču, a mu ni uspelo. Ne glede na to, da je kaznivo dejanje storil kot odvetnik, izneveril se je namreč stranki, ki jo je zastopal na sodišču, se je David Šega neumorno branil tudi v disciplinskem postopku pred odvetniško zbornico. Disciplinsko sodišče Odvetniške zbornice Slovenije mu je po tem, ko je obsodilna sodba na pol leta zapora s preizkusno dobo enega leta postala pravnomočna, izreklo disciplinski ukrep odvzema pravice opravljati odvetniški poklic za dobo desetih mesecev, ker pa se je zoper to odločitev pritožil na vrhovno sodišče, sklep o prepovedi opravljanja odvetniškega poklica dolgo ni postal pravnomočen. To se je zgodilo šele februarja letos, smo izvedeli po poizvedovanju na odvetniški zbornici. Sporočili so nam, da je vrhovno sodišče potrdilo odločbo Disciplinskega sodišča Odvetniške zbornice Slovenije, zato so Davida Šego 16. februarja letos izbrisali iz imenika odvetnikov za dobo desetih mesecev. Za las je ušel zaporu Zgodba o kazenskem postopku zoper Davida Šego izvira iz gospodarskega spora, v katerem je zastopal

Aktualno

Opozorilo za zmaje

Drugi krog državnega košarkarskega prvenstva v ligi za prvaka je prinesel največje presenečenje v Rogaški Slatini. Košarkarjem Olimpije so ceno zbili gostitelji, ki so jih pred 650 domačimi gledalci premagali na najslajši način. S košem 40-letnega veterana Dragiše Drobnjaka v zadnji sekundi so jih premagali za zgolj točko – 75:74 (44:31). S tem so končali zmagoviti niz Ljubljančanov v domači ligi, ki je trajal kar tri mesece. “Vprašanje je, kako bi se končalo, če bi boljše odigrali prvi polčas. O tem moramo razmišljati. Če bomo imeli v glavi, da lahko kakšno stvar opravimo s pol moči, se bomo opekli. Opozorilo je prišlo ob pravem času,” je dejal trener Olimpije Gašper Okorn. Njegovi igralci so se resda ležerno lotili tekme, v prvem polčasu zaostajali že za 14 točk, v nadaljevanju pa celo za točko več. A so se pred zadnjo četrtino povsem približali, z delnim izidom 10:1 celo povedli (69:65). Najboljši posameznik tekme Nikola Janković (26 točk, 10 skokov) je v izenačeni končnici osem sekund pred koncem zmaje povedel v vodstvo, a je Drobnjak (11 točk, 6 skokov) v hitrem napadu na drugi strani zadel ob osebni napaki Brandona Jeffersona. Pri Rogaški Slatini je bil z 18 točkami (14 v prvem polčasu) najučinkovitejši Tadej Ferme. “Večji del tekme smo odigrali zelo dobro, Olimpijo držali na varni razdalji. V zadnji četrtini nismo našli rešitve za razigranega Jankovića, Jefferson bi z meti iz razdalje skoraj obrnil tekmo. Z maksimalno borbenostjo nam je vendarle uspelo,” je dejal trener Rogaške Damjan Novakovič, ki se ni pozabil zahvaliti za tribuno s tribun. Rezultati, liga za prvaka, 2. krog: Krka – Hopsi 76:65 (43:34), Rogaška – Olimpija 75:74 (44:31), Helios – Zlatorog 60:67 (34:35); vrstni red: 1 Krka 4 točke, 2. Rogaška 4, 3. Olimpija 3, 4. Zlatorog 3, 5. Helios 2, 6. Hopsi 2; liga za obstanek, 2. krog: LTH – Šenčur 62:92, Portorož – Tajfun 54:89 (22:47), Primorska – Podčetrtek (sinoči); vrstni red: 1. Primorska (tekma manj) 21 točk, 2. Tajfun 20, 3. Šenčur 20, 4. Podče

Aktualno

Za Slovence nesrečni Glasgow

Pa je prišel tudi prvi poraz. Glasgow, mesto sreče za nogometaše Maribora, ni bil srečen za člane slovenske nogometne reprezentance. Škotska je prekinila svojo krizo, dolgo lomila in z golom Chrisa Martina v zaključku tekme dokončno zlomila Slovenijo, ki v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo ostaja pri osmih točkah. Kaj vse so zapravili Škoti! Že v prvi minuti je po kotu Russel Martin raztegnil Jana Oblaka. Na podoben način je branilec zagrozil šest minut kasneje, že zatresel mrežo, a pred tem podrl Mirala Samardžića. Sodnik Björn Kuipers je gol razveljavil. Osmoljenec prvega polčasa je bil Leigh Griffiths. Napadalec Celtica, eden od treh škotskih reprezentantov, ki so v predprejšnji sezoni doživeli poraz proti Mariboru v kvalifikacijah za ligo prvakov (ob njem še vratar Craig Gordon in branilec Charlie Mulgrew), je v manj kot dveh minutah dvakrat zatresel okvir Oblakovega gola. Najprej je podajo Roberta Snodgrassa poslal v prečko, nato je zadel še vratnico. “Ko spustiš žogo, uničiš Škote,” je pred zadnjim treningom na Brdu pri Kranju dejal najizkušenejši reprezentant, MilivojeNovaković. Najboljši strelec generacije je obsedel na klopi. Njegovi soigralci so recept poznali, a ga v prvem polčasu niso uresničili. Še najlepšo priložnost je imel Roman Bezjak, ki ga je z globinsko podajo zaposlil Bojan Jokić, a je Korošec z leve strani žogo poslal v vratarja Gordona. Na začetku drugega polčasa se je zdelo, da bo škotski juriš popustil. A Slovenija redkih minut, ko je držala žogo v posesti, ni spremenila v priložnosti, kaj šele v zadetek. Oblak je suvereno lovil visoke podaje, ki so jih Britanci pošiljali v kazenski prostor. Ulovil je tudi poskus kenijskega Škota, rezervista Ikechija Anye. Škofjeločan pa je bil nemočen v 88. minuti. Joker škotskega selektorja Gordona Strachana, rezervni napadalec Chris Martin je z levico zadel za vodstvo. Slovenija je padla na tretje mesto v skupini F. Prehiteli so jo Slovaki, ki so sinoči s 3:1 zmagali na Malti. Prvo mesto v skupini je z

Aktualno

V Planico s sedem metrov dolgim rekvizitom

“To bi moral biti državni praznik,” nam je navrgel prodajalec na stojnici z navijaškimi rekviziti, ki se je v soboto kar malce spozabil, da je v Planico prišlo 27.000 tisoč obiskovalcev, v štirih dneh pa 76.000. Ob obilici dela ni mogel pojasniti, kaj je s tem mislil, a saj je bilo v tem stilu: Slovenci od Prekmurja do Primorske, od Dolenjske do Gorenjske, od drugod pa iz Norveške, Poljske, Nemčije, Avstrije … Celo iz Romunije je prišla skupina, ki pa v nobenem tujem jeziku ni znala razložiti, zakaj so vihteli zastavo Transilvanije. Najdaljšega je imel Kraševec “Moj je najdaljši,” se je pohvalil Simon Metlikovec iz Pliskovice. Koliko je dolg? “Koliko je dolg avtobus za 40 ljudi? Piši 7,23 metra. Rekord. Kosmati vršiček je božal šoferja po glavici,” se je zarežal. Navijaški rekvizit je s tem mislil, da ne bo pomote, bambusov kol s slovensko zastavo na vrhu je izstopal. “Na Krasu raste le na eni lokaciji. In mi ga čuvamo,” je dodal Uroš Žerjal. Za pravi denar bi ga tudi oddala, a čeprav je pogled nanj privabljal, je cena (od 35 do 50 evrov ob naši prisotnosti) kaj hitro hitro ubila radovednost. Gre pa za hvaležen rekvizit, morda celo vreden tega denarja, lahek kot pero in upogljiv, da se z vihtenjem ne naprezajo niti otroci. Preverjeno. Pod žgočim soncem, kot si ga za prvi spomladanski vikend lahko le želimo, je bila Planica kot mravljišče. Nikomur se ni mudilo domov. “Zdaj gremo grilat. Pa domače rdeče vino imamo za pokušnjo,” nam je po tekmi, ko je že od povsod dišalo po čevapičičih, razkril Miha Šlihthuber iz Puconcev, ki nas je povabil v družbo in ki smo ga prestregli, ko je nepremično z dna letalnice zrl proti vrhu. “Gore občudujem. Ko pridem sem poleti, me mir in narava poneseta. Zdaj me je množica, prvič sem prišel pozimi, čudovito je,” je dejal Prekmurec nič kaj razočaran, da naših orlov ni bilo v špici. “Trudili so se, za Slovenijo! Vsi so bili solidni, toda drugi so pokazali več,” je najbolj zgovoren iz prekmurske družbe, člani kluba malega nogometa iz Stanj

Aktualno

V Bolgariji volilna nedelja dobro kaže bivšemu premierju Borisovu

Na današnjih predčasnih parlamentarnih volitvah v Bolgariji, že tretjih v zadnjih štirih letih, je po vzporednih volitvah zmagala konservativna stranka Gerb bivšega premierja Bojka Borisova z 32,2 odstotka glasov, socialisti (BSP) na drugem mestu so pri 28 odstotkih. V parlament naj bi se uspelo uvrstiti še trem strankam, med njimi nacionalistom in stranki turške manjšine. Za 240 sedežev v enodomni narodni skupščini se je ob obeh vodilnih potegovalo še 20 strank in koalicij. Prozahodni Borisov je med predvolilno kampanjo dejal, da bo Bolgarijo še tesneje povezal z Evropsko unijo, katere članica je država deset let. Bivši telesni stražar, gasilec in župan Sofije, na katerega letijo očitki o korupciji in povezavah z organiziranim kriminalom, je obljubil hitrejši razvoj, če bo osvojil še tretji mandat. Vodja socialistov Kornelija Ninova, ki je bolj naklonjena Rusiji, pa je napovedovala, da bo uporabila pravico veta, če bo EU uvedla dodatne sankcije proti Moskvi. Po njenem sankcije škodijo bolgarskemu gospodarstvu. Predčasne volitve je sprožil odstop Borisova po porazu kandidatke vladajoče stranke na predsedniških volitvah Cecke Cačeve proti nekdanjemu poveljniku letalskih sil Rumenu Radevu, ki so ga podprli socialisti.

Aktualno

“Testne” volitve v Posarju dobro kažejo CDU Merklove

Krščansko-demokratska unija (CDU) nemške kanclerke Angele Merkel je po vzporednih volitvah jasna zmagovalka današnjih deželnih volitev v Posarju, ki veljajo za prvo napoved letošnjega supervolilnega leta v Nemčiji. CDU naj bi dobila okoli 40 odstotkov glasov, socialdemokrati (SPD) pa okoli 30, sta objavili televiziji ZDF in ARD. Glede na rezultate vzporednih volitev obeh televizij se je CDU s 40,8 odstotka glasov okrepila za 5,6 odstotnih točk, SPD pa je glede na zadnje volitve v deželi, ki so bile leta 2012, izgubila 1,1 odstotne točke in dobila 29,5 odstotka glasov. Levica je dobila 12,9 odstotka (3,2 odstotne točke manj), desna Alternativa za Nemčijo (AFD), ki je nastala leta 2013, pa “komaj” 5,9 odstotka, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Zelenim s 4,5 odstotka in liberalcem (FDP) s 3,0 odstotka pa ni uspelo preseči 5-odstotnega volilnega praga za vstop v deželni parlament. Iz njega je izpadla tudi Piratska stranka. Volitve so pomenile pomembno napoved rezultatov parlamentarnih volitev na zvezni ravni letošnjo jesen. Čeprav so pred volitvami ankete kazale dokaj izenačeno sliko med CDU in SPD, pa je razlika na koncu precejšnja. SPD tako očitno ni uspelo unovčiti priljubljenosti svojega kanclerskega kandidata Martina Schulza, ki mu ankete kažejo, da bi lahko resno ogrozil primat Merklove. Posarska CDU je na drugi strani pridobila zaradi priljubljenosti predsednice deželne vlade Annegret Kramp Karrenbauer, ki deželo vodi od leta 2011. Kljub temu da sta CDU in SPD glavni medsebojni tekmici, pa sta bili tako kot na zvezni ravni tudi v Posarju v vladni koaliciji in zelo verjetno se bo ta “velika rdeče-črna koalicija” nadaljevala tudi po sedanjih volitvah. Supervolilno leto v Nemčiji se bo nadaljevalo maja v Schleswig-Holsteinu in Severnem Porenju-Vestfaliji, veliki zaključek pa bodo zvezne parlamentarne volitve 24. septembra.

Aktualno

Pri Laškem v prometni nesreči umrl 5 mesecev star otrok

Komaj petmesečni otrok je umrl v hudi prometni nesreči, ki se je po 16. uri zgodila v Debru na območju Laškega. Po prvih podatkih policije je 51-letni voznik osebnega vozila, ki je vozil po glavni cesti iz smeri Celja proti Laškemu, v Debru zapeljal na nasprotno smer vozišča in trčil v 21-letno voznico. 51-letnikovo vozilo je po trčenju odbilo v bližnji objekt, v odpadle dele poškodovanih vozil pa je trčil še 35-letni voznik še enega osebnega vozila. Za posledicami nesreče je na kraju umrl dojenček v vozilu 51-letnika. Še štiri osebe so poškodovane, najmanj dve huje. Cesta je še vedno zaprta za ves promet. Obvoz je urejen.

Aktualno

FOTO: Na protestih v Moskvi aretirali opozicijskega voditelja Navalnega

Med protesti proti korupciji so danes v Moskvi aretirali voditelja ruske opozicije Alekseja Navalnega in še okoli 130 drugih protestnikov. Na ulicah ruskih mest se je zbralo več tisoč ljudi, številne so pridržali tudi v drugih mestih. Navalni je k demonstracijam pozval po objavi poročila, v katerem ruskega premierja Dmitrija Medvedjeva obtožuje, da prek tajnih mrež neprofitnih organizacij vodi nepremičninski imperij. Video o poročilu si je na Youtubeu ogledalo že več kot 11 milijonov ljudi. Medvedjev se na obtožbe še ni odzval.Navalnega so aretirali okoli 12. ure po srednjeevropskem času. Protestniki so obkrožili policijsko vozilo, v katerega so ga strpali, in vzklikali “Sramota!” in “Izpustite ga!”. “Ljudje, v redu sem, pojdite naprej,” je prek twitterja iz vozila sporočil opozicijski voditelj, ki se bo prihodnje leto potegoval za predsednika Rusije. Na Puškinovem trgu v Moskvi se je medtem zbralo med 3000 in 4000 ljudi, ki so vzklikali “Rusija brez Putina” in “Rusija bo svobodna”. “Vsa država je utrujena od tako obsežne korupcije,” je povedala 50-letna Natalija Demidova in dodala, da bi moral Medvedjev odstopiti. Proteste v Moskvi je spremljalo več deset policijskih vozil in številni policisti, območje pa je preletaval tudi helikopter. Protestniki so se zbrali tudi v drugih ruskih mestih. V Novosibirsku se je protestov udeležilo okoli 2000 ljudi, v Sankt Peterburgu okoli 4000, po 1500 pa naj bi jih bilo v Krasnojarsku in Omsku v Sibiriji. Kot je pred protesti na svoji spletni strani zapisal Navalni, naj bi se na ulice odpravili v 99 ruskih mestih, pri čemer jih 72 mestne oblasti niso dovolile. Kot razlog so med drugim navedli čiščenje cest in tudi, da so že prijavljena provladna zborovanja. Tako je danes policija pridržala številne protestnike, ki so se udeležili prepovedanih shodov.

Aktualno

Ademovič snema na Leonu Štuklja

Mariborski pevec Gorazd Ademovič s svojo skupino Forma band danes na Trgu Leona Štuklja v Mariboru snema videospot za svojo najnovejšo skladbo Čokolada, ki jo poje v srbskem jeziku. V spotu nastopa tudi znana murskosoboška manekenka Saša Hazl, režija pa je bila zaupana srbskemu glasbeniku in režiserju DJ Djomla (ta je sodeloval tudi z Nedo Ukraden in Petro Kovačević) in njegovi producentsko-snemalni ekipi KS TV. Jutri bodo snemanje spota zaključili na italijanski obali, nekje v bližini Benetk. Ademovič pričakuje, da se bo spot za pesem Čokolada, ki naj bi bil poletni hit, vrtel na številnih radijskih in televizijskih postajah širom nekdanje Jugoslavije, dostopen pa bo tudi na spletnem portalu youtube.

Aktualno

Več kot 30 poškodovanih v močni eksploziji pri Liverpoolu

Najmanj 33 ljudi je bilo poškodovanih, dva huje, v močni eksploziji v soboto zvečer v kraju Bebington pri Liverpoolu na zahodu Velike Britanije. Policija domneva, da je šlo za eksplozijo plina, k sreči pa za zdaj niso našli žrtev, čeprav je bila eksplozija tako močna, da se je več hiš povsem porušilo, poroča BBC. Po eksploziji so z območja preventivno evakuirali še okoli sto ljudi, ki so potem noč preživeli v bližnji cerkvi. V eksploziji je bil uničen plesni studio za otroke, ki pa je bil takrat k sreči prazen, še navaja BBC. Posnetki po eksploziji kažejo veliko opustošenje. Nekaj stavb je praktično zravnanih s tlemi, povsod okrog opeka in drugi ostanki. Velika je tudi škoda na sosednjih stavbah. Do eksplozije je prišlo okoli 22. ure po lokalnem času. Prebivalci so moč eksplozije opisali kot potres. Ko so šli ven preverit, kaj je tako počilo, so z neba “deževale” opeke, je za BBC opisala ena od prič. Mnogi so se ustrašili, da je šlo za eksplozijo bombe, a kot sumijo gasilci, je najverjetneje bil plin.

Aktualno

Sezona končana, Domen Prevc gre na maturantski izlet

Domen Prevc je bil nenadejano najboljši slovenski skakalec zime, sedemnajstleten je prvič v celotni sezoni nastopal v svetovnem pokalu, tudi na letalnicah in s tem na finalu svetovnega pokala v Planici. Počitka pa ne bo imel, saj ga čakajo obveznosti na kranjski gimnaziji, nato pa še maturantski izlet. Do novega leta je dosegel štiri zmage v svetovnem pokalu, svoje prve, in vodil v skupnem seštevku. “Takega razpleta, da bom končal kot najboljši Slovenec, se nisem nadejal. Po treningih pred sezono v Kranju sem po tem, kako je skakal brat Peter videl, da tudi sam sodim med najboljše. Petru se potem ni sešlo. Raje bi videl, da bi imel iste izide, kot sem jih dosegel, pa da bi bil drugi Slovenec, saj bi bil vesel, če bi bil Peter pred mano in imel še eno fantastično sezono,” je pojasnil Domen Prevc. Deset dni pred novoletno turnejo je v Engelbergu 18. decembra z zmago še povečal vodstvo v skupnem seštevku, potem mu na turneji štirih skakalnic ni steklo in je v Wisli 14. januarja rumeno majico vodilnega v pokalu prevzel Poljak Kamil Stoch; sezono je nato zaključil kot šesti skakalec. “Začel sem zelo dobro, še sam sem bil presenečen nad zmagami na uvodu v sezono. Potem se je podrlo vse skupaj, pa smo potem malo popravili, pa je šlo spet navzdol … Sedaj, ob koncu, pa je šla forma ponovno navzgor in grem z nasmehom domov. Planico sicer še nisem povsem ‘pogruntal‘, sem pa zadovoljen, kako se mi je izšlo na finalu in grem zadovoljen domov,” je dodal. Glavni slovenski trene Goran Janus je dejal, da bo Domen Prevc ostal v mladinski ekipi. “Vesel sem, da sem sedaj to izvedel, sodelovanje s trenerjem Gorazdom Bertoncljem je namreč zelo dobro. Tudi zaradi šole je bolje tako. Berti me zelo dobro pozna, se zelo dobro ujameva. Zna mi prisluhniti, vzame si čas za vsakega, piše si vse skupaj in naredi dobre analize. Hvala mu, super trener je, res same pohvale,” se je zahvalil Domen Prevc. O olimpijskih igrah ima še svoje mnenje. “Mogoče so olimpijske zame še vedno tekma kot vsaka dru

Aktualno

Nasprotniki Trumpa v Los Angelesu nad privržence

V Los Angelesu so se v soboto spopadli privrženci in nasprotniki ameriškega predsednika Donalda Trumpa, poroča Los Angeles Times. Policija je prijela štiri ljudi. Več sto Trumpovih podpornikov se je zbralo na plaži Huntington Beach, nato pa so se na območju zbrali še njegovi nasprotniki. Eden od njih je nato več privržencev republikanskega predsednika napadel s solzivcem, kar je potem povzročilo spopade med obema skupinama. Trumpovi privrženci so se v soboto zbrali v okoli 40 mestih v ZDA, da bi izrazili podporo predsedniku ZDA. Njihovo število je bilo sicer po poročanju ameriških medijev pod pričakovanji. Policija pa je v Philadelphii zborovanje iz varnostnih razlogov prepovedala, ker so se privrženci in nasprotniki Trumpa prej že sprli in bi lahko prav tako prišlo do spopadov.

Aktualno

40. obletnica najhujše letalske nesreče, umrlo 583 ljudi

Pred 40 leti sta 27. marca na letališču na otoku Tenerife trčila dva boeinga 747, umrlo je 583 ljudi. Do danes je to najbolj smrtonosna letalska nesreča. Povzročila jo je gosta megla, predvsem pa to, da pilot nizozemskega letala, ki je ob vzletu treščilo v ameriško, ki je prečkalo stezo, ni upošteval pravil. Nesreča se je zgodila po spletu več nesrečnih okoliščin. Zaradi eksplozije bombe na glavnem letališču na Kanarskih otokih, letališču Gran Canaria, ki so jo podtaknili lokalni separatisti, so vsa letala preusmerili na letališče Los Rodeos na otoku Tenerife. To letališče je bilo precej manjše. Imelo je le eno vzletno-pristajalno stezo, eno vzporedno stezo za dovoz do položaja za vzlet ter štiri vmesne povezovalne poti. Ker je moralo na tem letališču pristati več letal, so morala parkirati na dovozni stezi, s čimer so jo blokirala. Med njimi sta bila dva velika boeinga 747, nizozemski KLM 4805, ki je z 234 potniki in 14 člani posadke priletel iz Amsterdama, ter ameriški Pan Am 1736, ki je iz Los Angelesa in z vmesnim postankom v New Yorku priletel s 380 potniki in 13 člani posadke. Letala so čakala, da se bo promet na letališču Gran Canaria znova odprl, medtem pa se je na območje spustila gosta megla, ki je močno zmanjšala vidljivost. Ko so letališče Gran Canaria spet odprli, sta bila oba jumbo jeta prva na vrsti, da zapustita Tenerife. Prvi je bil na vrsti nizozemski KLM. Zaradi z drugimi parkiranimi letali blokirane glavne dovozne poti je moral na začetno točko za vzlet voziti po glavni stezi, se nato na koncu obrniti za 180 stopinj in poleteti. Ameriški Pan Am mu je sledil, pred vzletom letala KLM pa bi se bil moral na tretji povezovalni stezi umakniti na dovozno pot in potem po tej nadaljevati do začetne točke za vzlet. Vendar so se zaradi nekoliko bolj nerodne smeri te poti odločili, da se bodo umaknili šele na četrti poti. Zaradi goste megle se letali na vzletni stezi nista videli, prav tako ju ni videl kontrolor v nadzornem stolpu. Ker letališče ni imelo tal