Razstava ob 120-letnici javne rabe elektrike na Slovenskem

Razstava ob 120-letnici javne rabe elektrike na Slovenskem

V Kočevju, kjer so kot prvi na Slovenskem elektriko leta 1896 začeli proizvajati za javno uporabo, bodo drevi 20. uri odprli priložnostno razstavo 120 let javne rabe elektrike na Slovenskem - Vodarna in elektrarne mesta Kočevje 1896-2016. Razstavo v tamkajšnjem Pokrajinskem muzeju bo odprl sekretar direktorata za energijo Cveto Kosec.
Foto: Profimedia
Foto: Profimedia

Na razstavi bodo po besedah kustosa in zgodovinarja kočevskega muzeja Ivana Kordiša prikazali oskrbo Kočevja z vodo in elektriko od prvih začetkov do današnjih dni. Med razstavljenimi predmeti pa je opozoril na posebej zanimiva svetila pred izumom žarnice, na lesene, glinene in steklene vodovodne cevi, na spominski album odprtja vodarne in elektrarne iz leta 1896 ter druge izvirne predmete.

Kordiš je ob razstavi zapisal, da je Kočevje ob koncu 19. stoletja doživljalo velike spremembe, raslo je in se moderniziralo, višek mestnega razvoja pa je prineslo leto 1896, ko je mesto s postavitvijo vodarne z elektrarno dobilo urejeno vodooskrbo in elektriko.

Kot ugotavlja kustos, izgradnja kočevske mestne vodarne in elektrarne predstavlja pomemben mejnik v zgodovini slovenske elektrifikacije. Pred tem so namreč elektrarne na Slovenskem gradili predvsem premožnejši obrtniki in podjetniki za svoje porajajoče se industrijske obrate.

Kočevje je prvo mesto, kjer je pobudo in skrb za elektrifikacijo v celoti prevzela mestna občina.

To je takrat vodil župan Alois Loy, začetek proizvodnje električnega toka v Kočevju pa predstavlja tudi prvi zametek javnega električnega omrežja in rojstno leto elektrike v javni rabi na Slovenskem, je poudaril kustos.

Prva leta delovanja sta vodarna in elektrarna pokrivali vse tovrstne mestne potrebe, ker je poraba pitne vode in elektrike z leti stalno naraščala, pa njune zmogljivosti niso več zadoščale potrebam hitro rastočega mesta.

Tako so kočevsko elektrarno leta 1932 prevzele Kranjske deželne elektrarne, ki so mestu čez dve leti začele dobavljati izmenični električni tok, hkrati pa so prenovili tudi vodovodni sistem, ki so ga po koncu druge svetovne vojne povezali z dodatnimi vodnimi viri.

Stara vodarna in elektrarna je delovala do leta 1954, ko so jo dokončno ustavili in odstranili vse stroje. V njej ima danes prostore Gimnazija in srednja šola Kočevje, stavba pa je pomemben spomenik slovenske industrijske dediščine, je še zapisal Kordiš.

Razstava bo na ogled do marca prihodnje leto, so v Pokrajinskem muzeju Kočevje povedali za STA.

Scroll to top
Skip to content