Brguljan Hitijeva, sicer tudi predstojnica Kliničnega oddelka za hipertenzijo v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana, je na današnji novinarski konferenci ob svetovnem dnevu hipertenzije izpostavila, da je treba predvsem povečati zavedanje ljudi o tem, kako visok krvni tlak negativno vpliva na naše telo.

Če je krvni tlak nad vrednostjo 140/90 mmHg pride do večje pojavnosti t. i. srčno-žilnih dogodkov, posledice pa lahko preprečimo, če začnemo hipertenzijo pravočasno zdraviti. Zelo pomembna ukrepa sta po njenih besedah znižanje telesne teže in zmanjšan vnos soli, po drugi strani pa je treba povečati fizično aktivnost in vnos sadja ter zelenjave. “To so stvari, ki jih je težje narediti, veliko lažje je pojesti tabletko,” je pri tem opozorila Brguljan Hitijeva.

Na pomen prehrane je opozorila tudi Cirila Hlastan Ribič iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Kot je pojasnila, se na NIJZ že od leta 2007 trudijo, da bi zmanjšali količino soli v živilih, ki so ključni vir soli v naši prehrani. Leta 2007 je bil vnos soli pri nas 12,4 grama soli na osebo na dan, še varen vnos pa je nekje do pet gramov dnevno.

Kot je pojasnila Hlastan Ribičeva, so leta 2010 pripravili nacionalni akcijski načrt, da do leta 2020 postopno zmanjšamo količino soli v naši prehrani. Leta 2012 so v ponovljenih meritvah ugotovili, da smo Slovenci vnos soli znižali za 10 odstotkov, je pojasnila.

Hipertenzija je v Sloveniji velik problem

Zdravnica Barbara Salobir iz Kliničnega oddelka za hipertenzijo v UKC Ljubljana pa je predstavila izsledke študije, ki so jo izvedli med leti 2007 in 2009, v katero so vključili skoraj 1500 odraslih Slovencev, starih 20 let ali več. Kot je pojasnila, so rezultati zaskrbljujoči, saj je imelo kar 64 odstotkov vseh preiskovancev povišan krvni tlak, od tega skoraj 24 odstotkov preiskovancev za to ni vedelo.

Pojasnila je, da so sicer v raziskavi sodelovali predvsem starejši, zato rezultat ne odraža natančnega stanja, to pa ne spremeni dejstva, da je hipertenzija v Sloveniji velik problem, je dodala.

Njen kolega Andrej Erhartič in medicinska sestra z istega oddelka Ernica Jovanović sta izpostavila pomembnost natančne meritve krvnega tlaka. Kot je pojasnil Erhartič, potrebujemo predvsem ustrezen merilnik in manšeto. Slednja ne sme biti preozka ali prekratka, saj na ta način dobimo lažne številke, je dodal.

Jovanovićeva pa je še povedala, da se je vloga medicinske sestre izkazala za zelo koristno v procesu bolnika s hipertenzijo tako na kurativnem kot preventivnem nivoju. Dodala je, da so na primarnem nivoju v preteklih letih pomemben napredek prinesle referenčne ambulante, ki povečujejo dostopnost prebivalcev do kakovostne zdravstvene oskrbe.

Na izjemen pomen sodelovanja bolnikov pri zdravljenju je opozorila še Marija Petek Šter z medicinske fakultete v Ljubljani. Poudarila je, da je arterijska hipertenzija tihi ubijalec, ljudje pa se bolezni dostikrat ne zavedajo. Posledice so večinoma prisotne šele po mnogih letih, bolnika pa dostikrat zanimajo le stvari, ki se zgodijo danes in jutri, je dejala.

Ivanka Brus iz Lekarniške zbornice Slovenije pa je dodala, da veliko težav pri bolnikih s hipertenzijo predstavlja tudi nepravilna uporaba zdravil. Farmacevti v procesu zdravljenja po njenih besedah sodelujejo predvsem tako, da pomagajo pri prepoznavanju, reševanju in preprečevanju težav, povezanih z zdravili.