Brexit je dokaz, da niti tako napredna in razvita država kot Velika Britanija ni varna pred napadi populistov. Dejstvo, da so dan po referendumu na Googlu poskočila iskanja tipa ‘kaj je to EU’ in ‘kaj pomeni izstop iz EU’, je le eden od dokazov, da britanski referendum ni bil ultimativen izkaz demokracije, temveč zgolj demonstracija moči manipulacije.

Nevarno področje

Evropa ima cel kup izkušenj s škodljivimi posledicami populističnih akcij, a to ne pomeni, da je povprečen Evropejec kaj bolj odporen na laži in zavajanje. Človeška nagnjenost k poenostavljenem razmišljanju, čredni nagon in splošno nezadovoljstvo kritične mase ljudi omogočajo, da skupina političnih oportunistov z nekajmesečno kampanjo svet postavi na glavo.

Njihove parole se veliko bolje vklopijo v razgreto gostilniško razpravo kot trezen razmislek. Njihova na videz preprosta a v resnici skrbno premišljena retorika omogoča preprostemu človeku, da končno izrazi nizke strasti, kot sta v primeru Velike Britanije rasizem in ksenofobija. Prej niso upali povedati, da jim niso všeč vsi ti ljudje rjave barve, ki živijo v njihovi ulici, zdaj pa čutijo potrditev. Čutijo, da je to zmagovalno stališče.

Čeprav organizatorji kampanje za izstop Združenega kraljestva zatrjujejo, da jim je šlo predvsem za evropsko birokracijo in denar, ki ga plačujejo Evropi, pa so zmagali s podpihovanjem strahu pred begunci, izkoristili so nezadovoljstvo ljudi in jim dali ventil za najbolj umazane misli. Vsak rasist, ki je svoje sovraštvo prej držal zase, lahko zdaj poleti na krilih ‘domoljubja’.

Ko so vzklikali: ”Naredimo Britanijo spet Veliko,” pri tem v srcu niso imeli misli na gospodarstvo, ki naj bi brez vmešavanja EU doseglo neslutene višave. V svojih preprostih glavah so si v resnici predstavljali Britanijo brez vseh teh tujcev, ki poštenim domačinom kradejo službe in socialne prilive. Poberite se, Poljaki, Romuni, Bolgari in vsi napačne barve kože.

Takoj po razglasitvi rezultata referenduma se je število ksenofobnih in rasističnih napadov desnih skupin na pripadnike etničnih manjšin dvignilo na raven, ki je Velika Britanija, država z dvatisočletno tradicijo multikulturnosti, ni poznala.

Ironično je, da Veliko Britanijo izstop iz EU ne bo odvezal od obveznosti glede sprejemanja beguncev. To namreč urejajo mednarodni sporazumi, neodvisni od članstva v Uniji.

Skratka, če se je to zgodilo Veliki Britaniji, se lahko zgodi tudi nam. Evropo imamo sicer še kar radi, a kdo ve, morda bomo pa na pobudo ljubiteljev otrok prepovedali splav in kontracepcijske tablete. Veliko je tem, ki jih vešč populist lahko predstavi kot najbolj pomembne za obstoj naroda v danem trenutku, poleg pa ponudi še edino pravo stališče, ki ga je treba do njih imeti.