Slovenija ena prvih držav, ki bo z ustavo zaščitila vire pitne vode

Slovenija ena prvih držav, ki bo z ustavo zaščitila vire pitne vode

DZ je julijsko sejo začel z razpravo o spremembi ustave, v kateri bi dostop do pitne vode uredili kot temeljno ustavno pravico ter določili, da se oskrba s pitno vodo izvaja kot nedobičkonosna javna služba, s čimer naj bi preprečili privatizacijo vodnih virov in obravnavo vode kot tržnega blaga. Začetku postopka se obeta zadostna podpora.

Predlog za začetek postopka za spremembo ustave z osnutkom ustavnega zakona je predložila skupina 26 poslank in poslancev s prvopodpisano Alenko Bratušek (NP). Da bi bil ta sprejet, morata zanj glasovati dve tretjini vseh poslancev.

Bratuškova meni, da je razlogov za spremembo ustave z zapisom vode kot dobrine za vse, ki se je ne bo dalo privatizirati, več kot dovolj. Pravni strokovnjaki in ustavni pravniki pa naj tekom postopka najdejo najprimernejši zapis, ki bo šel v ustavo, je dejala. “Naš cilj je jasen. Voda je javna dobrina, ki je nihče ne sme izkoriščati zaradi svojega dobička,” je dodala.

Okoljska ministrica Irena Majcen je izpostavila, da bomo s tem vpisom sledili visokim mednarodnim standardom. Ob tem je opozorila, da je pomembno, da se zagotovita varstvo vodnih virov in ustrezen način izvajanja javne službe z oskrbo s pitno vodo.

V ustavi je treba jasno definirati dostop do pitne vode, saj je sedaj to definirano bolj ohlapno, je poudaril Primož Hainz (DeSUS). “Ne moremo si zatiskati oči, da se bomo zaradi hitrega naraščanja prebivalstva srečali s pomanjkanjem vode, kar bo povečalo pritisk na vodne vire. Jasno je treba zapisati, da ima oskrba prebivalstva s pitno vodo nedvoumno prednost, šele potem druge oblike izkoriščanja. Vpis pravice v ustavo je šele prvi korak. To bo zahtevalo večje spremembe več zakonov,” je še opozoril.

Matjaž Nemec (SD) je izpostavil prednost pitne vode za oskrbo prebivalstva, šele na drugem mestu je zanj izkoriščanje vode v gospodarske namene. Strinja se tudi Matej T. Vatovec (ZL), za katerega je opredelitev pitne vode na ravni ustave izjemnega pomena. Ob tem je opozoril, da bi bila lahko oskrba s pitno vodo v Sloveniji ogrožena že čez 20 let.

Pravica dostopa do pitne vode je stvar normalne države. Zapis v ustavo ne škodi, ni pa nujno potreben, pa meni Jožef Horvat (NSi). Besedilo, da ima vsak pravico do pitne vode, je všečno besedilo, ki ima pomembne zakonske posledice, je opozoril in dodal, da ostaja odprtih več vprašanj.

Pri varovanju naravnih virov je na kreativna razlaganja zakonov opozoril Bojan Dobovšek (NP). Prepričan je, da že sedaj lahko govorimo bolj o svetu multinacionalk kot o svetu držav. “Trendi, ki so pred nami, kažejo izkoriščanje, privatizacijo virov. Država mora to preprečiti,” je dejal.

Z vpisom pravice do pitne vode v ustavo bo Slovenija poleg Slovaške šele druga država EU, ki bo zaščitila vire pitne vode na najvišji ravni. “Želimo si, da bo postala prva država, kjer bo ta zapis predstavljal skupno rešitev državljanov in poslancev. Prav angažma javnosti je omogočil živahno javno razpravo o tej temi. Voda je vir življenja in bolj kot bo to redka dobrina, večja je verjetnost, da bo postala tržno blago,” je dejal Simon Zajc (SMC).

Podpore vpisu v ustavo niso napovedali edino v poslanski skupini SDS, kjer se bodo pri glasovanju vzdržali. Kot je pojasnil Branko Grims (SDS), ustavna zaščita naravnega bogastva že obstaja, “samo prebrati je treba ustavo”. “Vse je že zaščiteno, vse že uživa ustavnopravno varstvo,” je dejal. Obenem meni, da gre pri vsej tej temi le za pridobivanje političnih točk. Saj da če je treba pravico do pitne vode zapisati posebej v ustavo, bi verjetno morali tudi pravico do svetlobe, do svežega zraka in verjetno tudi do zdravorazumske vlade.

Scroll to top
Skip to content