Türk je imel v sredo nastop na razpravi v organizaciji univerze CUNY, kjer sta nastopila tudi srbski kandidat Vuk Jeremić ter Kostaričanka Christiana Figueres, danes pa ima še srečanje s skupino držav v razvoju G77, ki je pomemben blok glasov v Generalni skupščini ZN, ki bo na predlog Varnostnega sveta (VS) predvidoma oktobra potrdila naslednika Banu Ki Moonu.
Sestanek z državami članicami VS, ki kljub nekoliko spremenjenemu formatu izbire generalnega sekretarja ohranja glavno besedo, je Türk opravil v začetku junija. VS bo imel 21. julija prvo neformalno glasovanje o kandidatih, katerega izidi bodo kandidatom služili kot sporočilo, ali se jim izplača vztrajati. Na ZN ni slišati, da bi imel nekdanji predsednik Slovenije kakšno opozicijo v najpomembnejšem organu svetovne organizacije.
V izjavi za STA je nastop na soočenju televizije Al Jazeera, ki je potekalo v dvorani Generalne skupščine ZN Türk ocenil kot zanimivo izkušnjo v duhu sodobnega časa. “Čeprav to ni bistveni del procesa, ker se odloča v Generalni skupščini in VS, sem zadovoljen z izkušnjo,” je dejal.
Razprava je potekala v dveh skupinah po pet kandidatov in Türk je nastopil v bolj živahni drugi skupini, kjer sta sodeč po aplavzih prisotnih v dvorani prevladovali Novozelandka Helen Clark in Figueresova. Obe sta tudi prevzeli vodstvo v spletni anketi, vendar pa se je na prvo mesto že v sredo zjutraj prebil Türk, ki se je pošalil, da gre podpora očitno po časovnih pasovih.
Pobuda za žensko na čelu ZN je medijsko zelo močna, koliko pa bo to pomenilo tam, kjer se bo odločalo, pa je drugo vprašanje. Vsi po vrsti namreč zatrjujejo, da jim gre predvsem za to, da se najde najustreznejša in najbolj usposobljena oseba za položaj ne glede na spol. Kandidati iz Vzhodne Evrope seveda menijo, da je napočil čas, da skupina, ki še ni imela generalnega sekretarja, pride na vrsto in ta ideja ima približno toliko podpornikov kot ideja o ženski.
Türk je na univerzi CUNY nastopil bolj sproščeno, saj mu je akademski format, kjer je bila pomembnejša vsebina, očitno bolj ustrezal. Voditelja, profesorja politologije in strokovnjaka za ZN Thomasa Weissa, je razveselil z izjavo, da je prebral njegovo knjigo “Kaj je narobe z ZN”, Jeremić in Figueresova pa sta obljubila, da jo bosta ob prvi priložnosti.
Weiss v knjigi ZN opisuje kot kroničnega bolnika, ki pa ga je mogoče ozdraviti. Med akutnimi problemi je postavljanje državnega interesa nad vse druge, umetna delitev držav na sever in jug ter pomanjkanje centralne oblasti, zaradi česar so ZN kot fevdalno kraljestvo. Čeprav priznava, da zadeve napredujejo, kot je med drugim sprejetje načela odgovornosti za zaščito (R2P), kjer Slovenija sodeluje od samega začetka.
V razpravi je Türk spomnil, da je večji del poklicnega življenja posvetil človekovim pravicam in med drugim citiral 28. člen Univerzalne deklaracije o človekovih pravicah, ki pravi, da je vsak upravičen do družbenega in mednarodnega reda, v katerem se lahko pravice iz deklaracije v polnosti uresničijo. Med razpravo je navrgel anekdote iz dela na položaju pomočnika generalnega sekretarja Kofija Annana in predsedujočega VS ZN, ko je menil, da mora biti generalni sekretar obenem aktivist in diplomat.
Jeremić je nato spomnil, da je predsedoval Generalni skupščini in na položaju enkrat celo zavrnil zahteve neimenovanih pomembnih držav. Sicer pa je večkrat ponovil, da ima pripravljenih 53 točk akcijskega načrta za čas po prevzemu funkcije generalnega sekretarja ZN. Za nekdanjega zunanjega ministra Srbije se morajo ZN hitro spremeniti, sicer jih čaka usoda Društva narodov.
Kostaričanka je zatrdila, da multilateralizem deluje in čeprav ni popolnih rešitev je vedno potrebno vztrajati. Figueresova prav tako ni pozabila spomniti na svoje delo izvršne sekretarke Okvirne konvencije ZN o podnebnih spremembah, sicer pa je nastal vtis, da sta se skupaj z Jeremićem pogosto strinjala s tem, kar je povedal Türk, ki je na koncu pozval k potrpežljivosti.
Spomnil je na obisk Nelsona Mandele v ZN leta 1994, ki se je takrat zahvalil ZN za nasprotovanje apartheidu v Južni Afriki zaradi česar mu je bilo lažje v zaporu. “ZN delajo zelo dobre stvari, pri čemer nekatere ne dobijo priznanja in moramo biti dovolj potrpežljivi ter modri, da bomo znali to ceniti,” je med drugim dejal slovenski kandidat, ki se v petek vrača domov zadovoljen s potekom kampanje.
