Strokovnjakinja: ”Potres italijanskih razsežnosti bi v Sloveniji povzročil katastrofo”

Strokovnjakinja: ”Potres italijanskih razsežnosti bi v Sloveniji povzročil katastrofo”

Potres, kakršen je v sredo prizadel Italijo in porušil več mest, bi tudi pri nas imel podobne posledice, je za STA ocenila vodja odseka za stavbe in potresno inženirstvo pri zavodu za gradbeništvo Marjana Lutman. Kot je pojasnila, je tudi v Sloveniji še precej starejših kamnitih zidanih stavb in drugih potresno ranljivih stavb.

Ob tem je dejala, da je bilo veliko starejših kamnitih zgradb sistematično utrjenih v okviru popotresne obnove v Posočju, mnogo tudi drugod po Sloveniji. Med potresno ranljive stavbe pa sodi tudi mnogo tistih, ki so bile zgrajene pred uvedbo sodobnih predpisov za potresno odporno gradnjo leta 1963. “Poleg visokih zidanih so to tudi betonske, pri katerih armature v stebrih in ostalih ključnih mestih ni dovolj,” je pojasnila Lutmanova.

Povedala je še, da so glede na dosedanja vrednotenja potresne odpornosti obstoječih stavb v Sloveniji, stavbe pri nas izredno raznolike. Brez ustrezne računske analize zato po njenih besedah ni mogoče oceniti, kako bi se posamezna stavba obnesla pri določenem potresu. Šele na osnovi ocene je mogoče predlagati, projektirati in izvesti posege za povečanje odpornosti stavbe.

Po besedah Lutmanove je sicer potresna nevarnost v Italiji večja kot v Sloveniji. Potresi, ki so Italijo prizadeli v zadnjih 50 letih, so bistveno močnejši od tistih, ki so prizadeli Slovenijo, je spomnila.

Čeprav Italija namenja precej sredstev za raziskave in vrednotenje potresne ogroženosti, nato pa tudi za utrjevanje potresno najranljivejših stavb, so posledice potresov na Apeninskem polotoku vedno obsežne. “Vzrok je torej visoka jakost potresov na eni strani, na drugi strani pa nizka potresna odpornost objektov. Ti niso sposobni prevzeti velikih sil, ki zaradi gibanja tal nastanejo v nosilni konstrukciji,” je pojasnila.

Mesta in vasi v osrednji Italiji imajo namreč po njenih besedah še vedno veliko srednjeveških stavb, cerkva, stolpov, mostov in drugih objektov s pretežno kamnito zidano konstrukcijo. Nosilno zidovje je zgrajeno iz kosov kamna v šibki apneni malti in ima votlavo strukturo, posamezni zidovi pa so med seboj in s stropnimi konstrukcijami, običajno lesenimi ali obokanimi, slabo povezani.

“Take konstrukcije med potresom ne morejo prevzeti velikih vztrajnostnih sil, ki nastanejo zaradi tresenja tal, poškodbe hitro napredujejo, zidovi se razmaknejo, stropi izgubijo podporo in padejo, delnim porušitvam lahko sledi tudi popolna porušitev. Take konstrukcije še posebej ne vzdržijo dolgih potresov, zanje so včasih usodni močnejši popotresni sunki,” je še pojasnila Lutmanova.

V rušilnem potresu, ki je z magnitudo 6,0 v sredo zjutraj prizadel italijanske dežele Lacij, Umbrija in Marke, in več kot 250 popotresnih sunkih, ki so sledili, je po zadnjih podatkih življenje izgubilo 247 ljudi. Med najbolj prizadetimi sta zgodovinsko mesto Amatrice, kjer so po ocenah lokalnih oblasti uničene tri četrtine mesta, ter bližnji kraj Accumoli. Po navedbah županov obeh mest tako v Amatriceju kot v Accumoliju niti ena hiša ni več primerna za bivanje. Brez domov je ostalo na tisoče ljudi.

Scroll to top
Skip to content