Slovenci se lahko pohvalimo z 21 Guinnessovimi rekordi

Slovenci se lahko pohvalimo z 21 Guinnessovimi rekordi

Na police knjigarn po vsem svetu je danes prišla Guinnessova knjiga rekordov 2017, v kateri je zbranih več kot 4000 rekordov. V mednarodni izdaji je tudi sedem slovenskih rekordov, še 14 pa jih vsebuje slovenska različica. Med najbolj zanimivimi je čokolada z največjo površino - 142 kvadratnim metrov, ki so jo pripravili na festivalu v Radovljici.

Med slovenskimi rekordi, uvrščenimi tudi v mednarodno izdajo, je čokolada z največjo površino. Kot je na predstavitvi knjige povedal Luka Fojkar, predstavnik iz podjetja Cukrček, v katerem so pripravili čokolado, je sam postopek pripravljanja čokolade trajal 14 dni, pozneje pa so morali 28.000 koščkov sestaviti na površini 10 krat 15.

Pri pripravi 1,5 ton težke čokolade je sodelovalo deset ljudi. Odločili so se za mlečno čokolado, saj je bil pogoj za uvrstitev v knjigo rekordov, da se ta na koncu razdeli med ljudi. Prav mlečno čokolado pa imajo otroci najraje, je pojasnil Fojkar. Kar 90 odstotkov čokolade so pojedli obiskovalci festivala v Radovljici.

V Guinnessovo knjigo se je vpisalo tudi pet bratov slovenskih korenin, ki so zaigrali v mednarodni tekmi ragbija. Brate Škofič in sodelovanje z njimi je opisal trener slovenske reprezentance ragbija Andrew Fenton. Med drugim je povedal, da so se bratje, ki sicer živijo v Veliki Britaniji, s tekmo v Ljubljani poklonili pokojnemu očetu in dedku, ki izvira s Štajerske.

Med slovenskimi rekorderji v mednarodni izdaji so še plavalec Martin Strel, kolesarka Tina Ternjak z dvema rekordoma in tekačica Jolanda Batagelj, uvrščeno je tudi najstarejše glasbilo – koščena piščal, ki je nastala okoli 43.000 let pr. n. št.

Med rekorderji in rekordi, ki zaradi omejitve prostora niso našli mesta v mednarodni, so pa v slovenski različici, pa so Tina Maze ter rekordi, kot so največji adventni venec, največja bujta repa, največja četvorka, največja razglednica in največji jamski grad – Predjamski grad.

Letošnja knjiga, ki je že 62. po vrsti, vsebuje 13 poglavij, od vesolja, ki je letošnja glavna tema, do rekordov v živalskem svetu, športu, znanosti in tehnologiji, umetnosti in pop kulturi. Med drugim vsebuje tudi poglavje o rekordih, ki jih lahko poskusite podreti tudi sami, in poglavje o rekordih, ki se jih raje ne lotevajte, je na predstavitvi knjige dejala urednica Branka Fišer.

Med glasbeniki je letos rekorder med rekorderji Justin Bieber, ki se je vpisal s kar šestimi rekordi, med drugim z glasbenim kanalom z največ ogledi na portalu YouTube in z največ sledilci na Twitterju – 85 milijonov ljudi. Med rekorderji je tudi letos preminuli David Bowie, čigar 19 albumov se je uvrstilo med 100 najboljših albumov britanske lestvice.

Letošnja posebnost je časovni trak, ki v 200 rekordih prikaže zgodovino vesolja, vse od največje eksplozije oz. velikega poka do zaznanih prvih gravitacijskih valov leta 2016.

Med zanimivejšimi rekordi velja omeniti najdaljšo še živečo mačko, ki meri 118 centimetrov, največji gugalni stol, visok 17 in in širok skoraj deset metrov, ter najbolj piratizirano TV serijo – Igro prestolov. Ta je rekord dosegla z 14,4 milijoni nelegalnih prenosov na epizodo.

Guinnessova knjiga rekordov je prvič izšla leta 1955. Doslej je bilo prodanih več kot 136 milijonov tiskanih knjig in štiri milijone elektronskih izdaj v več kot 100 državah in 20 jezikih.

Scroll to top
Skip to content