Morda bomo že kmalu končno izvedeli koliko našega denarja porabijo evropski poslanci

Morda bomo že kmalu končno izvedeli koliko našega denarja porabijo evropski poslanci

Skupina 29 novinarjev iz vseh članic EU, ki jo vodi Delova novinarka Anuška Delić, je Sodišču EU poslala uradni odgovor na obrambo Evropskega parlamenta v zvezi z zahtevo novinarjev, naj podatki o porabi evropskih poslancev postanejo javni. Novinarji upajo, da bodo poslanci sami prevzeli pobudo in od parlamenta zahtevali, "da stori, kar je prav".

Skupina novinarjev iz vseh držav članic EU je julija lani zahtevala, naj jim Evropski parlament posreduje podatke o porabi evropskih poslancev. Zahtevali so podatke o dodatkih k plačam poslancev, kot so žepnina, dnevnice, potni stroški in stroški zaposlenih.

Novinarji zahtevanih informacij niso dobili, saj da gre za osebne podatke poslancev, ki da ne morejo biti informacije javnega značaja. Zato so novembra na Sodišče EU vložili tožbo zoper Evropski parlament. Prepričani so namreč, da so vsi zahtevani podatki lahko javni.

Novinarji še naprej vztrajajo pri svoji zahtevi, zato so sodišče minuli teden znova pozvali, naj zavrne odločitev Evropskega parlamenta, po kateri ta noče razkriti podatkov o porabi, so zapisali v sporočilu.

“Čas je, da se Evropski parlament, institucija, ki naj bi bila odgovorna za evropske državljane, sooči z nalogo in objavi podatke,” je ob tem povedala Delićeva.

Odvetnica novinarjev Nataša Pirc Musar je po navedbah sporočila dejala, da je obramba Evropskega parlamenta medla, zato je nad njo razočarana. Po njenih besedah namreč temelji na treh primerih, ki pa se od zahteve novinarjev po njenem mnenju izrazito razlikujejo.

Po mnenju Pirc Musarjeve je skrb vzbujajoče, da Evropski parlament nima nadzora nad 38,7 milijona evrov davkoplačevalskega denarja, ki se vsako leto porabi za mesečne žepnine poslancev. “Še bolj zaskrbljujoče pa je, da parlament to upravičuje,” je poudarila Pirc Musarjeva.

Novinarji zato pričakujejo, da bodo odločevalci ustrezno spremenili sistem nadzora. Poleg tega Evropski parlament pozivajo, da zagotovi pravičnejše ravnotežje med pravico do zasebnosti zaposlenih v Evropskem parlamentu in pravico javnosti do obveščenosti. Če parlament meni, da trenutna zakonodaja tega ne omogoča, bi si moral prizadevati za zakonodajne spremembe, je dodala Pirc Musarjeva.

Scroll to top
Skip to content