Medtem ko je Nizozemska še leta 2013 s črpanjem zemeljskega plina ustvarila približno 13 milijard evrov je prihodek lani upadel na pet milijard evrov. Na padec prihodkov sta vplivala tako znižanje cen plina kot tudi odločitev nizozemske vlade, da zmanjša črpanje v potresno ogroženi provinci Groningen na severu države.

Oktobra bo znano, ali bodo v prihodnjih petih letih v resnici zmanjšali črpanje, s sedanjih 27 milijard na 24 milijard kubičnih metrov, kot je vlada napovedala junija. Na odločitev glede načrpanih količin lahko vpliva le ekstremno hladna zima ali pa ‘če bo res potrebno’, kot se je izrazil nizozemski gospodarski minister Henk Kamp.

Varnostno vprašanje je priplavalo na površje po seriji tresljajev, ki so prizadeli Groningen zaradi izpraznjenih podzemnih območij. Poleg strahu med prebivalci so povzročili tudi škodo na zgodovinskih objektih na območju province. Čeprav imajo nizko magnitudo, pa pogosto izvirajo blizu zemeljske površine.

Nizozemska je bila leta 2014 takoj za Norveško po izvozu zemeljskega plina v Evropi, prihodki od prodaje pa so k nizozemskemu bruto domačemu proizvodu prispevali 2,6 odstotka. Kljub temu pa je lani uvoz plina prehitel izvoz, saj je Nizozemska največja porabnica zemeljskega plina med državami OECD.