Slovenija ne bo imela nobene koristi od Cete, je pokazala študija

Slovenija ne bo imela nobene koristi od Cete, je pokazala študija

Kdo pravi, da jo potrebujemo za rast gospodarstva?

Trgovinski in investicijski sporazum med EU in Kanado, znan pod kratico Ceta, bi imel minimalne učinke na slovensko gospodarstvo, je pokazala študija učinkov, ki jo je že lani izvedel Center poslovne odličnosti na ljubljanski ekonomski fakulteti. Skupni učinek na rast bruto domačega proizvoda (BDP) bi znašal manj kot tisočinko odstotka na leto.

 V javnosti je v preteklih mesecih bolj odmevala študija učinkov sporazuma med EU in ZDA, znanega pod kratico TTIP, ki jo je prav tako naredil center poslovne odličnosti, pokazala pa je majhne, a negativne učinke. V prihodnjih tednih pa bo v ospredju predvsem Ceta (Comprehensive Economic and Trade Agreement), saj na ravni EU tečejo še zadnji postopki za njeno potrditev.Študija o Ceti je bila dokončana septembra lani, pod njo pa sta podpisana ekonomista Jože P. Damijan in Črt Kostevc. V njej so ocenjeni učinki Cete na slovensko gospodarstvo po dveh scenarijih: v prvem scenariju raziskovalci predpostavljajo popolno liberalizacijo blagovne menjave in delno znižanje ovir v trgovini s storitvami, v drugem scenariju pa simulirajo učinke končne verzije sporazuma, ki ne odpravlja vseh carinskih ovir.

Simulacije kažejo, da bi imela uveljavitev Cete na slovensko gospodarstvo “razmeroma neznaten vpliv”. Simuliran kumulativni učinek na rast BDP bi znašal približno eno stotinko odstotka (0,01 odstotka) v 10-letnem obdobju oziroma manj kot tisočinko odstotka na leto.

Učinek Cete na rast BDP v EU naj bi bil v enakem obdobju približno trikrat višji, skoraj štirikrat višji pa na Hrvaškem. Še bolj občutno gospodarsko rast bi po obeh simulacijah doživela Kanada, vendar so učinki sporazuma vseeno zelo skromni, navaja študija.

Podobno je z rastjo agregatnega izvoza. Ta naj bi se v Sloveniji zaradi Cete povišal med 0,01 in 0,015 odstotka, v EU pa za 0,033 odstotka, medtem ko bi hrvaški izvoz nekoliko upadel po obeh scenarijih, navajajo avtorji.

Učinki na posamezne gospodarske panoge naj bi bili zelo raznoliki, vendar pa zelo skromni. Negativne učinke naj bi med drugim občutile kovinska industrija, industrija zračnega prevoza in elektronskih naprav, pozitivnih učinkov pa bi bile med drugim deležne lesna in papirna industrija, ostale predelovalne dejavnosti in zavarovalništvo.

Ceta naj ne bi prinesla niti večjih učinkov na zaposlovanje. Največje izgube naj bi utrpeli panogi kovine in kovinski izdelki ter elektronske naprave, največje koristi pa lahko pričakujejo v lesni in papirni industriji ter ostali predelovalni industriji.

“Sklenemo lahko, da bo izvoz slovenskih podjetij, ki že izvažajo v Kanado, s sporazumom Ceta postal nekoliko bolj konkurenčen. Vrednost izvoza obstoječih izdelkov se bo povečevala, čeprav ne dramatično močno,” navajajo avtorji. Ni pa mogoče pričakovati bistvenih premikov zaradi samega sporazuma Ceta pri podjetjih, ki na kanadskem trgu ne prodajajo svojih izdelkov ali zgolj v manjšem obsegu.

Potencialne, še ne izkoriščene priložnosti sicer obstajajo za živilsko industrijo ter za povečanje posrednega izvoza pri storitvah in v avtomobilski industriji. V slednji bo priložnosti lažje izkoristiti, ker bodo izvoz poganjala tuja avtomobilska podjetja, katerim slovenska podjetja dobavljajo sestavne dele, so dodali.

V analizi so sicer raziskovalci pridobili tudi mnenje treh izmed 10 največjih slovenskih izvoznikov v Kanado o Ceti. Vsi trije so izjavili, da posebnih težav pri izvozu na kanadski trg nimajo. “Nekateri pričakujejo povečanje izvoza, vendar bolj zaradi lastnih prodajnih aktivnosti kot pa samega sporazuma Ceta,” še dodaja študija.

Na pristojnem odboru Sveta EU bodo Ceto predstavniki članic EU potrjevali 12. oktobra, 18. oktobra bo nato sledilo odločanje na ravni ministrov. 28. oktobra naj bi sledil še slavnostni podpis na vrhu EU-Kanada.

Scroll to top
Skip to content