Assange se je na novinarsko konferenco oz. prireditev ob jubileju WikiLeaksa v Berlinu oglasil z ekvadorskega veleposlaništva v Londonu, kjer je na begu pred obtožbami o posilstvu na Švedskem ujet že leta. Podrobnosti o napovedanih razkritjih po poročanju nemške tiskovne agencije dpa ni predstavil.
Povedal je le, da se bodo nanašala na vojno, orožje, nafto, Google in množični nadzor. Edina podrobnost, ki jo je razkril v zvezi s tem, pa je bila, da bodo ti dokumenti zadevali tri velike organizacije v treh državah.
Ko gre za gradivo v povezavi z ameriškimi predsedniškimi volitvami, pa je Assange dejal, da v zvezi z njim v ZDA vladajo velika pričakovanja in da bodo na nekatera izmed teh pričakovanj odgovorili, v dokumentih pa da je veliko zanimivih vidikov. “Da, mislimo, da bodo te objave pomembne. Pokazale bodo zanimive vidike klik v osrčju oblasti v ZDA? Da,” je povedal Assange po poročanju francoske tiskovne agencije AFP in poudaril, da bodo te informacije objavljene še pred ameriškimi predsedniškimi volitvami 8. novembra.
Ameriški mediji pričakujejo, da bo v središču teh razkritij demokratska predsedniška kandidatka Hillary Clinton. Objave v zvezi s Clintonovo so pričakovali že ob današnji deseti obletnici registracije domene z imenom wikileaks.org 4. oktobra 2006, a se to ni zgodilo. “Razumeti morate, da če želimo objaviti nekaj v povezavi z ZDA, tega ne bi storili ob 3. uri zjutraj,” je po poročanju dpa pojasnil Assange, pri čemer je imel v mislih lokalni čas na vzhodu ZDA.
Assange je še ocenil, da je WikiLeaks tarča lova na čarovnice, ki da ga izvaja predvsem Clintonova, in to na način zatiranja komunistov v ZDA v 50. letih minulega stoletja s strani senatorja Josepha McCarthyja. “WikiLeaks bo povečal objave v bran pred McCarthystičnim pritiskom iz ZDA, še posebej s strani Hillary Clinton in njenih zaveznikov, saj je ona tista, ki je trenutno najbolj izpostavljena,” je dejal.
Predstavniki organizacije so medtem na berlinski novinarski konferenci navajali v ZDA objavljene trditve, po katerih je Clintonova, ko je bila na čelu ameriške diplomacije, želela, da bi bil Assange tarča napada brezpilotnega letala.
WikiLeaks je sicer že julija letos objavil elektronsko pošto med ameriških demokratskimi funkcionarji, v katerih so dajali prednost v primarnih volitvah Hillary Clinton pred njenim izzivalcem za strankino nominacijo Bernardom Sandersom.
Assange je glede tega v pogovoru za Spiegel minuli konec tedna povedal, da ne bodo začeli cenzurirati objav zaradi ameriških volitev in izpostavil, da je WikiLeaks objavil tudi dokumente, povezane z Rusijo in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Zavrnil pa je očitke, da je s tem WikiLeaks posredno okrepil republikanskega predsedniškega kandidata Donalda Trumpa. Danes je poudaril, da do Trumpa ne čuti nikakršne posebne naklonjenosti.
Ustanovitelj WikiLeaksa je danes izrekel hvalo na račun svoje organizacije, ki je v minulem desetletju objavila 10 milijonov dokumentov in razkrila skrivnosti držav in korporacij. Napovedal je, da bo WikiLeaksa skušal razširiti svojo dejavnost z dodatnimi uslužbenci in novimi medijskimi partnerji. Tako naj bi načrtovali zaposlitev dodatnih 100 novinarjev v prihodnjih treh letih.
“Potrebovali bomo vojsko, da nas bo branila pred pritiskom, ki že prihaja,” je poudaril Assange, ki se je prek video povezave oglasil v črni majici z napisom resnica, navaja AFP.
Assange že več kot štiri leta živi na ekvadorskem veleposlaništvu, kamor se je junija 2012 zatekel, da bi se izognil izročitvi Švedski, kjer ga želijo zaslišati v zvezi z obtožbami o domnevnih spolnih napadih. Ekvador je zaprosil za politični azil in ga tudi dobil.
Evropski nalog za aretacijo Assangea zaradi očitkov iz leta 2010 o posilstvu še vedno velja. Assange obtožbe zanika, boji pa se, da ga bo Švedska izročila ZDA, kjer mu grozijo obtožbe zaradi vohunjenja, saj je WikiLeaks objavil številne tajne ameriške diplomatske dokumente, med drugim o vojnah v Iraku in Afganistanu.
Po prvotnih načrtih naj bi Assange danes javnosti spregovoril z balkona ekvadorskega veleposlaništva, a so ta nastop iz varnostnih razlogov odpovedali. Zakaj točno naj bi šlo, Assange ni razkril.
