Gre Hrvaška po poljskih stopinjah? Ustavno sodišče razpravlja o prepovedi splava, ki jo podpira del vlade

Gre Hrvaška po poljskih stopinjah? Ustavno sodišče razpravlja o prepovedi splava, ki jo podpira del vlade

Hrvaško ustavno sodišče je začelo postopek za oceno ustavnosti zakona iz leta 1978, ki omogoča pravico do splava, kar je pred 25 leti zahtevalo Hrvaško gibanje za življenje in družino, je potrdil predsednik ustavnega sodišča Miroslav Šeparović. Dejal je, da je splav svetovnonazorsko vprašanje, ki dolga leta povzroča delitve v hrvaški družbi.

Hrvaška je prevzela zakon o zdravstvenih ukrepih za uresničevanje pravice do svobodnega odločanja o rojevanju otrok iz jugoslovanske zakonodaje, ki ga je sprejela leta 1978. Nasprotniki splava so oceno ustavnosti zakona zahtevali po osamosvojitvi države.

Šeparović je pojasnil, da so se njegovi predhodniki na čelu ustavnega sodišča pravilno odločili, ko zahteve za oceno ustavnosti zakona o splavu doslej niso uvrstili na dnevni red.

Eksplozivna tema

“Takšne razprave bi dodatno poglobile družbeni spopad. Ustavno sodišče mora delovati pomirjujoče. Menim, da je Hrvaška danes dovolj zrela država ter da so se spremenile okoliščine in je čas, da ustavno sodišče sprejme takšno odločitev,” je povedal Šeparović za hrvaško uredništvo regionalne televizije N1 v ponedeljek.

Na Hrvaškem obstajajo molitvene skupine, ki se zbirajo pred bolnišnicami, v katerih opravljajo splav. Prejšnji teden so po poročanju hrvaških medijev pred zagrebško in vukovarsko bolnišnico čakali na ženske, ki so prišle opraviti umetno prekinitev nosečnosti. Na Hrvaškem se sprašujejo, kdo iz bolnišnic je molitvenim skupinam razkril zaupne podatke o ženskah, ki so se odločile za splav.

Po ocenah hrvaških medijev je na Hrvaškem približno 8000 članov molitvenih skupin proti splavu, ki so del največje svetovne molitvene pobude “40 dni za življenje”, ki jo podpira tudi papež Frančišek.

Obenem je nekaj deset protestnikov sredi Zagreba prejšnji teden protestiralo v podporo ženskam na Poljskem, ki so bile soočene z nevarnostjo zakonske prepovedi splava.

“Konservativno desno krilo podobno zahteva tudi na Hrvaškem, kar je nedopustno,” je takrat izjavila Neva Tolle iz Avtonomne ženske hiše. Katoliška cerkev na Hrvaškem odločno zagovarja prepoved splava, mnogi hrvaški ginekologi pa se sklicujejo na ugovor vesti in ga ne izvajajo.

Molitve pred ginekološkimi klinikami so ‘parade ponosa skrajne desnice’

Podpredsednik hrvaške vlade in šef Mosta neodvisnih list ter bodoči predsednik hrvaškega sabora Božo Petrov je prejšnjo nedeljo dejal, da ne nasprotuje prepovedi splava. Obenem je molitvene skupine proti splavu primerjal s parado ponosa. Petrov je v politiko vstopil leta 2011 kot član konservativne skrajno desničarske stranke Hrast.

Predsednik HDZ in mandatar za sestavo nove hrvaške vlade Andrej Plenković pa je danes izjavil, da njegova stranka ni za splošno prepoved splava. Želijo si izobraževanja in podobnih ukrepov, da bi se splavu izognili, kadar koli bi to bilo mogoče, je odgovoril novinarjem na vprašanje, ali podpira prepoved splava.

Prvo zmago je desnica slavila na referendumu o definiciji zakonske zveze. Sledi nov referendum?

Na možnost referenduma o prepovedi splava je danes na novinarski konferenci v Zagrebu opozorila opozicijska Hrvaška narodna stranka (HNS).

“Ne bo presenečenje, če bodo tisti, ki so sprožili pobudo, da se z referendumom v ustavi določi družina, takšen referendum razumeli zgolj kot ogrevanje za veliko bolj resen referendum o splavu,” je dejal poslanec HNS Goran Beus Richenberger.

Ocenili so, da se vprašanje pravice do splava odpira na najvišji ravni 40 let po tem, ko je bil zakon sprejet in je potem predstavljal standard človekovih pravic.

Scroll to top
Skip to content