Podreka je kot primer izpostavila, da so leta 2013 približno 43 odstotkov vseh umorov in poskusov umorov žensk zagrešili bivši ali sedanji partnerji teh žensk. “Nasilje nad ženskami v zasebni sferi ostaja najbolj razširjena oblika nasilja nad ženskami pri nas,” je opozorila.

Opozorila pa je, da poleg nasilja v družini obstajajo še druge vrste nasilja, ki v največji meri prizadenejo ženske, storilci pa so moški. Raziskava za države EU je tako pokazala, da je fizično ali psihično nasilje po 15. letu starosti doživela več kot tretjina vseh žensk.

Poleg nasilja v družini je najpogostejše spolno nadlegovanje (v delovnem okolju, po družbenih omrežjih in elektronski pošti), zalezovanje ter posilstvo, je izpostavila Podreka. Opozorila je tudi na problematiko prisilnih porok, ki so realnost tudi v Sloveniji.

Ob tem je opozorila, da je v družbi še vedno prisotna visoka toleranca do nasilja v družini. “Treba bo okrepiti ukrepe na področju preprečevanja nasilja nad ženskami. Slovenija potrebuje celovit sistem pomoči žrtvam nasilja, pomemben korak k temu je pred dnevi sprejeta novela zakona o preprečevanju nasilja v družini,” je poudarila Podreka.

Predsednica društva SOS telefon Maja Plaz je spomnila, da ogromno nasilja nad ženskami še vedno ostaja skritega. “Lažje je verjeti, da je nasilja manj, če je prijav manj. To bi nas moralo skrbeti. Ustvariti je treba pogoje, ko bo nasilje nad ženskami nesprejemljivo,” je dejala Plazova in se ob tem dotaknila polemike o splavu, ki se je v zadnjem času spet pojavila pri nas, ter razprav ob sprejemanju novele zakona o nasilju v družini.

Tudi državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Martina Vuk se je dotaknila novele zakona o preprečevanju nasilja v družini. Prepričana je, da je Slovenija s to novelo dosegla premik. “S tem dajemo sporočilo, da je naše temeljno vodilo ničelna toleranca do nasilja v družini. To mora biti skupna zaveza družbe, da to nasilje preprečujemo, se z njim učinkovito spopadamo, da se ne bi nadaljevalo,” je dejala.

Novele se je dotaknila tudi varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer. Kot neumne je označila dvome oz. pomisleke, ali bo s sprejemom novele kaznivo dejanje postalo tudi to, če bodo starši otroku naložili, naj odnese smeti. “Če vsi zdravorazumsko razmišljamo, vsi vemo, kaj je nasilje v družini, kaj je telesno kaznovanje otrok. In se ne sprašujemo o tem,” je dejala.

Opozorila je še na tiste oblike nasilja, “ko ni bušk, smrti, ni pretepanja, ko ni nič videti navzven, ampak gre za hudo psihično ali ekonomsko nasilje. Tudi o tem bo treba še govoriti, to priznati. Časi so taki, da bo tega vedno več”, je dejala varuhinja in dodala, da bodo morali uradni organi prepoznati tudi take oblike nasilja. Za zdaj so namreč storilci takih dejanj še nedotakljivi.

Konferenca se nadaljuje s predavanji o mednarodnih mehanizmih za boj proti nasilju nad ženskami, na popoldanski okrogli mizi pa bodo govorili o poročanju o izvajanju Instanbulske konvencije.