EU in Kanada vendarle podpisali trgovinski sporazum Ceta

EU in Kanada vendarle podpisali trgovinski sporazum Ceta

EU in Kanada sta v nedeljo slovesno podpisali trgovinski sporazum Ceta. Do podpisa sporazuma, o katerem sta se strani pogajali sedem let, je prišlo po zapletih s potrjevanjem v Belgiji, zaradi česar je bil že pred dnevi predvideni podpis Cete odpovedan. V Bruslju niso skrivali zadovoljstva ob podpisu, so pa hkrati priznali, da pot do njega ni bila lahka.

Sporazum so v imenu EU v Bruslju podpisali predsednik Evropskega sveta Donald Tusk, predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker in predsedujoči Svetu EU, slovaški premier Robert Fico. V imenu Kanade je Ceto podpisal premier Justin Trudeau.

Slednji bi moral v Bruselj pripotovati že v četrtek, a je bil podpis odpovedan zaradi nasprotovanja nekaterih belgijskih regij z Valonijo na čelu. Po potrditvi v Belgiji so sporazum v petek potrdile še države članice EU.

Tusk ni mogel skrivati zadovoljstva ob udeležbi Trudeauja na današnjem vrhu EU in Kanade. “Kakšno veliko zadovoljstvo je to zame, da vas lahko pozdravim tukaj v Bruslju. To je najbolj težko pričakovani vrh v zadnjem času in vi ste najbolj dragocen gost,” je dejal na skupni novinarski konferenci po podpisu.

“Kanada je zame najbolj evropska država zunaj Evrope, naša močna zaveznica, pomembna partnerka in dobra prijateljica,” je dejal Tusk.

Ob tem je priznal, da pot do podpisa sporazuma Ceta ni bila lahka. “A kot pravi kanadski pregovor – potrpljenje je drevo, katerega korenine so grenke, sadež pa sladek.”

Tusk se je zahvalil predvsem kanadski strani za potrpljenje v dolgotrajnem procesu potrjevanja sporazuma v EU, pa tudi vsem drugim, ki so pripomogli k podpisu sporazuma. Med temi je izpostavil evropsko komisarko za trgovino Cecilio Malmström, predsednika komisije Junckerja in Evropskega parlamenta Martina Schulza, pa tudi belgijskega premierja Charlesa Michela.

Ob Ceti sta strani podpisali tudi sporazum o strateškem partnerstvu, s katerim želita poglobiti dialog in sodelovanje na zunanjepolitičnem področju. Ti sporazumi po Tuskovih besedah presegajo zgolj trgovinske okvire.

Pomen današnjega dogodka je izpostavil tudi Juncker. “Vsi vrhi so pomembni, vendar so nekateri bolj pomembni kot drugi. Danes je zagotovo eden najpomembnejših vrhov, kar smo jih imeli v zadnjih letih,” je dejal.

“Ljudje Kanade in Evropske unije so danes odprli novo poglavje v njihovih odnosih,” je dodal. Več kot pol milijarde ljudi na obeh straneh Atlantika bo imelo koristi od novih priložnosti. Sporazum Ceta bo namreč pripomogel k odprtju novih delovnih mest za mnoge.

Ceta je po njegovem najboljši in najnaprednejši sporazum, ki sta ga EU in Evropska komisija kdaj koli sklenili. “Postavljamo standarde, ki bodo krojili trgovinsko politiko v prihodnje,” je poudaril Juncker.

Trudeau pa je dejal, da bo Ceta pripomogla k povečanju števila novih delovnih mest tako v EU kot tudi v Kanadi. Slednja je 12. najpomembnejša trgovinska partnerka EU, za Kanado pa je unija druga najpomembnejša partnerka.

“Z dostopom do evropskega trga za kanadska podjetja bodo slednja v Kanadi odprla nova delovna mesta,” je prepričan Trudeau. “Večji dostop do trga, večja gospodarska rast in nova delovna mesta so odlična novica za kanadski srednji razred, je dodal.

Sporazum temelji na prepričanju, da moramo braniti skupne standarde in spoštovati javno dobro. Zato smo se v pogajanjih trudili, da zagotovimo, da bo sporazum vključeval določila glede zaščite delavskih pravic in pravic potrošnikov, odgovornega investiranja, zaščite prehranskih in okoljskih standardov ter upravljanja naravnih virov, je pojasnil kanadski premier.

Nasprotniki Cete, med katerimi so številne okoljevarstvene organizacije in sindikati, so opozarjali zlasti na zniževanje prehranskih in okoljskih standardov, še posebno kritični pa so bili do sistema za razreševanje sporov med vlagatelji in državo (ICS).

Zaradi številnih pomislekov tudi v nekaterih državah članicah EU je bila sporazumu priložena še pravno zavezujoča skupna razlagalna izjava, ki se po novem imenuje skupni razlagalni instrument. Poleg tega je bil sporazumu dodan še sveženj izjav, skupno 36, ki so jih podale Evropska komisija in posamezne članice, med njimi tudi Slovenija glede vode.

Valonci, ki do zadnjega niso želeli privoliti v belgijski podpis Cete, so na primer dosegli zagotovila o postopnem preoblikovanju ICS, ki je tudi drugod v Evropi naletel na veliko nasprotovanje. Na njihovo zahtevo bo o ICS presojalo sodišče EU. Ceta tudi ne bo posegala v belgijski javni socialni sistem, dosegli pa so tudi določena jamstva za kmete, če bi prišlo do motenj na trgu zaradi kanadskega uvoza.

Z uveljavitvijo celovitega gospodarskega in trgovinskega sporazuma Ceta bo odpravljenih več kot 99 odstotkov carin v trgovini med EU in Kanado. Njuna trgovina naj bi se povečala za 12 milijard evrov letno, Ceta pa naj bi tudi spodbudila rast in povečala število novih delovnih mest na obeh straneh Atlantika.

Sporazum Ceta bo začasno stopil v uporabo po potrditvi v Evropskem parlamentu, kar naj bi se zgodilo predvidoma decembra ali januarja prihodnje leto. Nato naj bi stekel proces ratifikacije v nacionalnih parlamentih članic EU, ki bi lahko trajal leta.

Podpis Cete ima tudi simbolično noto, saj sovpada s 40. obletnico vzpostavitve formalnih odnosov med EU in Kanado.

Scroll to top
Skip to content