Obeti za naše podnebje so vse prej kot dobri, saj kazalci napovedujejo poslabšanje položaja in kličejo po učinkovitejših ukrepih

Obeti za naše podnebje so vse prej kot dobri, saj kazalci napovedujejo poslabšanje položaja in kličejo po učinkovitejših ukrepih

V petek je v veljavo stopil pariški podnebni sporazum, v katerem so države opredelile dolgoročni cilj omejitve dviga povprečne globalne temperature na manj kot dve stopinji Celzija do konca stoletja glede na predindustrijsko raven.

Zemlja je trenutno na dobri poti, da tretje leto zapored zabeleži najvišjo povprečno temperaturo površja od leta 1880, ko so začeli z meritvami. Vsak od prvih osmih mesecev letošnjega leta se je v zgodovino zapisal kot najbolj vroč v zgodovini meritev, september pa je na tej lestvici zasedel drugo mesto, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Letošnji september je bil tako v primerjavi z drugimi septembri 20. stoletja v povprečju za skoraj stopinjo Celzija toplejši.

Lani je povprečna letna temperatura prvič v zgodovini za polno stopinjo Celzija presegla povprečje iz predindustrijske ravni, ki se na področju zajezitve segrevanja ozračja uporablja kot neke vrste osrednje merilo. Temperatura arktičnega površja se je lani izenačila s tistima iz let 2007 in 2011, ko so obakrat namerili za 2,8 stopinje Celzija več kot v prejšnjem stoletju.

Koncentracije vseh treh plinov v ozračju, ki najbolj prispevajo k učinku tople grede – ogljikovega dioksida, metana in dušikovega oksida – so lansko leto narasle. Koncentracija ogljikovega dioksida, ki med toplogrednimi plini močno prevladuje, je lani prvič presegla 400 delcev na milijon. Koncentracija metana pa bi po novih ocenah lahko bila dvakrat višja, kot so predvidevali doslej.

Koncentracija ogljikovega dioksida vsako leto naraste za dva delca na milijon, kar predstavlja približno pol odstotka. Večina znanstvenikov se strinja, da jo je treba ohraniti pod vrednostjo 450 delcev, če želimo dvig povprečne temperature omejiti pod dvema stopinjama.

Ledeniki se še naprej talijo

Površina ledenikov na visokih nadmorskih višinah se je lani zmanjšala že 36. leto zapored. Ledena odeja Grenlandije je med letoma 2003 in 2013 izgubila skoraj dva bilijona ton ledu, led na Arktičnem oceanu pa se je to poletje skrčil na 4,4 milijona kvadratnih kilometrov.

Ta mejnik, ki so ga zabeležili 16. septembra, se je precej približal rekordu iz leta 2012, ko je bilo na Arktičnem morju poleti le 3,39 milijona kvadratnih kilometrov ledu. Znanstveniki predvidevajo, da bi se že leta 2030 lahko led na tem oceanu med poletjem popolnoma stopil.

Taljenje ledu dviguje gladino oceanov

Tudi lani se je gladina oceanov dvigovala in dosegla raven 70 milimetrov nad tisto iz leta 1993, kar na letni ravni predstavlja približno 3,3 milimetrski dvig. Ponekod v Tihem in Indijskem oceanu pa je bil dvig gladine še večji.

Hitrost naraščanja gladine se bo v prihajajočih desetletjih po pričakovanjih zaradi taljenja ledenikov in drugih ledenih površin še okrepila. Kot navaja AFP, bo to ogrozilo bivalne pogoje več deset milijonov ljudi, ki živijo na nižje ležečih predelih sveta.

Dosedanja predvidevanja so gladino oceanov leta 2100 označevala za približno pol metra višjo kot danes, najnovejše ugotovitve znanstvenikov pa kažejo, da so se pri teh izračunih ušteli za polovico. Toplogredni plini bi namreč lahko led na Antarktiki stopili v tako veliki meri, da bodo oceani leta 2100 višji kar za cel meter.

Naravne katastrofe vse pogostejše

Nekateri znanstveniki so izračunali, da se je število s podnebjem povezanih ekstremnih dogodkov, kot so suše, gozdni požari, poplave in močna neurja, od leta 1990 podvojilo. Po ugotovitvah ene od nedavnih študij se je moč tajfunov na Kitajskem, Tajvanu, Japonskem in na Korejskem polotoku od leta 1980 povečala za 12 do 15 odstotkov.

Podnebne spremembe so vplivale tudi na živali in rastline. Prizadele so 19 odstotkov oziroma 1688 živalskih in rastlinskih vrst s seznama ogroženih, ki obsega 8688 vrst.

Avstralski Veliki koralni greben je letos prizadelo najmočnejše bledenje koral doslej. Nič bolje ne kaže ekosistemom v Sredozemlju, ki bodo v primeru dviga globalne temperature za več kot 1,5 stopinje Celzija doživeli največjo destabilizacijo v 10.000 letih.

Scroll to top
Skip to content