Ljudmila Novak je znova izvoljena za predsednico NSi-ja

Ljudmila Novak je znova izvoljena za predsednico NSi-ja

Ljudmila Novak ostaja predsednica NSi. Na glasovanju na današnjem, 10. strankinem kongresu je za njeno imenovanje na čelo stranke glasovalo 355 od 388 delegatov, ki so oddali glasovnico. Novakova je bila edina kandidatka za predsednico.

Novakova je svojo politično pot začela leta 2000 z vstopom v NSi. Leto zatem je postala županja Moravč, na prvih evropskih volitvah leta 2004 pa je dobila svoj edini mandat evropske poslanke.

Leta 2008, potem ko je stranka po volitvah ostala pred parlamentarnim pragom in je njen prvi predsednik Andrej Bajuk odstopil, je Novakova prevzela vodenje stranke. Sprva kot vršilka dolžnosti, nato pa na izrednem volilnem kongresu tudi uradno, s podporo delegatov stranke.

Širši javnosti je tedaj postala bolj znana tudi s sodelovanjem v debatnem televizijskem šovu Piramida, kjer se je z glasovi gledalcev prebila v finale. Tudi stranka se je pod njenim vodstvom kljub temu, da ni bila parlamentarna, v tistem času trudila ostati prisotna v medijih in javnem prostoru. Leta 2009 je denimo ostro nasprotovala družinskemu zakoniku, ki ga je takrat predstavila vlada in so ga leta pozneje volivci na referendumu tudi zavrnili. Podmladek stranke pa je na ustavnem sodišču uspel s prepovedjo poimenovanja cest po Titu.

Po kongresu leta 2009, na katerem je stranka spremenila statut na način, da predsednika volijo vsaki dve leti, se je Novakova v boj za nov mandat podala na kongresu leto zatem. Njen takratni protikandidat Lojze Peterle je zaradi svojega takratnega nestrinjanja z načinom vodenja stranke tik pred kongresom odstopil od kandidature in Novakova je kot edina kandidatka ostala na čelu stranke. Peterle je kljub temu ostal pomemben član stranke, in je vodstvo stranke tudi na današnjem kongresu podprl, ko je izjavil, da “ve, kaj hoče”.

Na omenjenem kongresu je stranka začrtala tudi volilni program in se pod vodstvom Novakove na volitvah leta 2011 uspela vrniti v parlament, kar doslej ni uspelo še nobeni stranki. Novakova je bila izvoljena za poslanko DZ, nato pa je v drugi vladi Janeza Janše dobro leto opravljala funkcijo ministrice za Slovence v zamejstvu in po svetu. Od državnozborskih volitev julija 2014 je znova poslanka.

Ob tem ves ta čas ostaja trdno na čelu stranke. Njena današnja vnovična izvolitev za predsednico ni bila vprašljiva, saj je bila tudi tokrat edina kandidatka in so jo pred tem podprli tako v vodstvu stranke, kot v njeni poslanski skupini. Predsedniško mesto pa je ohranila tudi na kongresih stranke decembra 2012 in novembra 2014.

Na prejšnjem kongresu se je Novakova sicer spopadla z Alešem Hojsom, dotedanjim podpredsednikom stranke, ki je v nasprotju z njo zagovarjal tesnejše sodelovanje s SDS. Pozneje je postal celo član Janševe vlade v senci, iz NSi pa so ga naposled izključili.

Aktualno vodstvo NSi je na drugi strani pokazalo tendenco po jasnejšem odmiku od Janševe politike.

Stranki, ki sta že dvakrat sodelovali v vladi, sta se namreč v zadnjem mandatu precej oddaljili, Novakova pa je s predsednikom SDS Janezom Janšo v medijih izmenjala tudi nekaj ostrih besed. Iz njenih besed je tako sklepati, da je vnovična koalicija med SDS in NSi praktično nemogoča, dokler bo SDS vodil Janša. Novakova je, kot je dejala v enem nedavnih intervjujev, prepričana, da je treba na vsebinski in organizacijski ravni zgraditi novo desnico.

K bolj demokratični desnici je prvič glasno pozvala aprila letos na zborovanju V obrambo Slovenije v Ljubljani. Takrat njen poziv k desnici, ki bo spoštovala argumente, spoštovala drugačna mnenja in si ne bo metala polen pod noge, k normalni Sloveniji, sočutju, odpuščanju in vključevanju ni požel odobravanja zbrane množice, ki se je sicer zbrala predvsem zaradi nasprotovanja državni migracijski politiki.

Je pa NSi ohranila dobre odnose s SLS, stranko z dolgo tradicijo, a v tem mandatu brez poslancev. Na zadnjih evropskih volitvah sta stranki nastopili s skupno listo in si zagotovili vsaka po enega evropskega poslanca.

Novakova se sicer vseskozi zavzema za krščanske vrednote in vztrajno stranko naslavlja s polnim imenom: Nova Slovenija – krščanski demokrati, kot so se poimenovali leta 2013.

Zagovarja tudi tradicionalno družino. Tudi sama je mama treh odraslih otrok in pri svojih 57 letih babica več vnukom.

Po izobrazbi je profesorica slovenskega in nemškega jezika. Pred vstopom na politično prizorišče je poučevala v Srednješolskem centru Murska Sobota, Dekliškem vzgajališču Višnja Gora in Zavodu za usposabljanje invalidne mladine Kamnik. Leta 1988 je namreč pridobila tudi kvalifikacijo za delo z gibalno oviranimi osebami.

Pohvali se lahko še z avtorstvom dramskih iger za ljubiteljsko gledališče v Moravčah.

Scroll to top
Skip to content