Sladkorna bolezen bo do leta 2030 sedmi glavni vzrok smrti na svetu

Sladkorna bolezen bo do leta 2030 sedmi glavni vzrok smrti na svetu

Število ljudi s sladkorno boleznijo po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) tako v Sloveniji kot v svetu strmo narašča. V teh dneh se vrstijo dogodki in aktivnosti, ki ozaveščajo o pasteh sladkorne bolezni, za katero Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da naj bi bila do leta 2030 sedmi glavni vzrok smrti na svetu.

Število bolnikov, ki prejemajo zdravila za zniževanje krvnega sladkorja se vsako leto poveča približno za tri odstotke. Lani je bilo takih bolnikov v Sloveniji več kot 106.000. Še posebej narašča število prebivalcev s sladkorno boleznijo tipa 2, kar je večinoma povezano s staranjem prebivalstva in neugodnimi spremembami v življenjskem slogu, so navedli na NIJZ.

Na razsežnosti sladkorne bolezni bo tudi letos opozarjalo več dogodkov in aktivnosti, v središču pozornosti pa bodo oči. Letos je namreč poudarek na preventivnih aktivnostih za preprečevanje diabetične retinopatije, ki je eden od možnih zapletov sladkorne bolezni in lahko vodi v slepoto.

Kot so opozorili na NIJZ, je sladkorna bolezen v razvitem svetu poleg slepote vodilni vzrok tudi za odpoved delovanja ledvic, amputacije spodnjih okončin ter bolezni srca in ožilja.

Ob današnjem svetovnem dnevu sladkorne bolezni bodo na pobudo Zveze društev diabetikov Slovenije, ki sicer pripravlja tudi več drugih aktivnosti, določene objekte obarvali modro. Moder krog je namreč znak podpore ljudem s sladkorno boleznijo.

“Na ta vizualni simbolni način želimo najširšo javnost spomniti na svetovni dan diabetesa in na simpatični način spomniti vse nas, da je sladkorna bolezen žal ena najhujših kroničnih bolezni,” je dejal podpredsednik zveze društev diabetikov Marjan Šiftar.

Osrednji dogodek ob svetovnem dnevu je bila sobotna prireditev v Domžalah, s katero so v Zvezi društev diabetikov Slovenije obeležili tudi svojo 60-letnico delovanja. Častno pokroviteljstvo nad dogodkom je prevzel predsednik republike Borut Pahor.

Na njej so slovesno obeležili tudi začetek projekta laičnih svetovalcev, ki je zaživel konec oktobra ter je bil v zadnjih letih ena izmed prioritet dela diabetologov in drugih strokovnjakov v okviru Nacionalnega programa za obvladovanje sladkorne bolezni v obdobju 2010-2020.

Svetovni dan bodo danes obeležili tudi v državnem zboru. Kot so sporočili, bo s projektom Misli na srce Društva študentov medicine Slovenije potekalo tradicionalno informativno merjenje krvnega sladkorja, ob tem pa bodo poslanci in zaposleni v DZ ter predstavniki vlade lahko opravili tudi meritve holesterola, pritiska in saturacije krvi s kisikom ter preventivni EKG.

Dan, ko praznujemo svetovni dan sladkorne bolezni, je sicer rojstni dan kanadskega znanstvenika Fredericka Bantinga, ki je skupaj z asistentom Charlesom Bestom v laboratoriju izoliral beljakovino, kasneje poimenovano inzulin. Za ta dosežek je leta 1923 prejel Nobelovo nagrado za medicino.

Scroll to top
Skip to content