Cerar: V šestih letih bi Slovenija lahko imela evropsko primerljivo raven državnih cest

Cerar: V šestih letih bi Slovenija lahko imela evropsko primerljivo raven državnih cest

Infrastrukturno ministrstvo ima do konca 2017 v načrtu 334 posegov pri obnavljanju cestne infrastrukture. Če bomo nadaljevali s tem trendom, bo Slovenija že v šestih letih vzpostavila evropsko primerljivo raven državnih cest, je na poslansko vprašanje odgovoril premier Miro Cerar. Obenem je predstavil trenutno stanje na tretji razvojni osi.

Poslanca SD Jana Škoberneta je zanimala časovnica prostorskega umeščanja in izgradnje tretje razvojne osi, tako severnega kot tudi njenega južnega dela. Izpostavil je zagotavljanje enakomernega regionalnega razvoja Slovenije.

“Tretje razvojne osi ne potrebujemo zato, ker jo potrebujejo največji izvozniki, ampak ker danes ne pokrivamo vseh potencialov, ki so med posameznimi kraki. Slovenija logistično zaenkrat še ni optimalno povezana,” je opozoril Škoberne.

Cerar je poudaril, da je zaradi dolgoletne podhranjenosti infrastrukturnega proračuna več kot polovica slovenskih cest dotrajanih. Trenutna vlada si je po njegovih besedah zadala cilj modernizirati prometno in energetsko infrastrukturo, zato so pristojnemu ministrstvu za prihajajoča leta povečali proračunska sredstva.

“Za leto 2016 in 2017 ima infrastrukturno ministrstvo in Dars skupaj z njim v načrtu izvedbo 334 različnih posegov pri obnavljanju cestne infrastrukture. Če bomo nadaljevali s takim trendom, bo lahko Slovenija že v šestih letih vzpostavila kakovostno in evropsko primerljivo raven državnih cest,” je pojasnil.

Podrobno je predstavil tudi stanje na tretji razvojni osi. Trenutno sta na trati severnega in južnega dela tretje razvojne osi v zaključni fazi izdelave državni prostorski načrt za državno cesto med priključkom na avtocesto A1 (Šentilj-Koper) pri Šentrupertu in priključkom Velenje ter načrt za državno cesto od priključka Maline do mejnega prehoda Metlika in priključka Črnomelj jug.

“Ministrstvo bo gradivo za severni del v obravnavo in sprejem na vlado posredovalo že prihodnji teden ali teden za tem. Za južni del pa v začetku leta 2017,” je dejal Cerar.

Načrti za odsek od avtoceste A1 do Velenje jug, za državno cesto med priključkom Slovenj Gradec jug in Dravogradom z obvoznicami, državno cesto med mejnim prehodom Holmec in Otiški vrh ter za državno cesto od priključka Črnomelj jug do mejnega prehoda Vinica so v mirovanju, vendar skladno z resolucijo o nacionalnem programu razvoja prometa se po Cerarjevih zagotovilih proučujejo ukrepi, ki bodo morali biti izvedeni čimprej in bodo del rekonstrukcije obstoječe infrastrukture.

“Skladno z resolucijo je tudi gradnja severnega dela tretje razvoje osi med Šentrupertom in Slovenj Gradcem predvidena za obdobje od 2018 do 2022, odsek od avtoceste A2 (Ljubljana-Obrežje) pri Novem mestu do priključka Osredek, vključno z Šentjoško cesto do Revoza pa od od 2018 do 2020. Na odseku od Revoza do Malin pa naj bi bila dela realizirana po letu 2018,” je še pojasnil premier. Ob tem je dodal, da bo Dars leta 2017 intenzivno začel s postopki izdelave projektne dokumentacije in pridobivanja zemljišč.

Scroll to top
Skip to content