Padanje zaupanja v zdravstvo in zdravnike se nadaljuje

Padanje zaupanja v zdravstvo in zdravnike se nadaljuje

Padanje zaupanja v zdravstvo in zdravnike se nadaljuje, ugotavlja Valicon. Med poklici je občuten tudi upad zaupanja v sindikaliste in vojake, v gospodarstvu v domača in tuja podjetja v Sloveniji, med institucijami pa v šolstvo, sodišča in sindikate. Vprašani so osebno nekoliko bolj srečni, nekoliko bolj so zadovoljni tudi s stanjem v družbi.

Raziskava družbe Valicon Ogledalo Slovenije meri zaupanje v institucije in organizacije ter v poklice oz. posameznike. Zaupanje meri na štiristopenjski lestvici od “sploh ne zaupam” in “bolj ne zaupam” do “bolj zaupam” in “zelo zaupam”. Stopnja zaupanja predstavlja razliko med prvima dvema in drugima dvema odgovoroma. Pozitivna stopnja zaupanja tako pomeni, da je bil delež pozitivnih odgovorov “bolj zaupam” in “zelo zaupam” višji, in obratno.

Pri merjenju stopnje zaupanja v institucije in organizacije največji padec beležijo tuja velika podjetja, pri katerih je stopnja zaupanja junija znašala -1 odstotek, decembra pa je padla za 24 odstotnih točk na -25 odstotkov. Drugi največji padec beleži zdravstvo. Maja lani je imelo sorazmerno nevtralno stopnjo zaupanje, in sicer -3 odstotke, junija letos -10 odstotkov, decembra pa -23 odstotkov.

V primerjavi z junijem je občutnejši padec zaupanja tudi v šolstvo (za 10 odstotnih točk), podjetje, v katerem delujejo anketiranci (za 9 odstotnih točk), ter v vojsko, sodišča in sindikate (za po 8 odstotnih točk).

Med poklici je glede na junij zaupanje torej najbolj padlo zdravnikom (za 13 odstotnih točk) ter sindikalistom in vojakom (za po 12 odstotnih točk). Za zdravnike je to že drugi zaporedni padec, saj so v letu in pol izgubili kar 22 odstotnih točk zaupanja. Vprašani v največji meri zaupajo gasilcem in znanstvenikom, na dnu lestvice zaupanja pa so ministri in politiki na splošno.

Najmanj zaupanja je v državni zbor (-83 odstotkov), koalicijske stranke (-80 odstotkov) ter opozicijske stranke in vlado (po -78 odstotkov).

Valicon je v raziskavi izmeril tudi osebno razpoloženje vprašanih. Na štiristopenjski lestvici se je 27,9 odstotka vprašanih opredelilo za nesrečne in pesimistične, za 30,7 odstotka velja, da sicer niso srečni, a tudi niso pesimistični. Da so srečni, a ne optimistični, jih je odvrnilo 21,9 odstotkov, da so srečni in optimistični pa 19,5 odstotka.

Na osebni ravni je konec leta 2016 v primerjavi z junijem manj nesrečnih in več srečnih ljudi. Omajano zaupanje v glavnino družbenih institucij in organizacij ter njihovih predstavnikov očitno ne vpliva neposredno na občutenje osebne sreče, niti ne nezadovoljstvo s stanjem v družbi, ki se je prav tako nekoliko izboljšalo.

Glede na zadovoljstvo s stanjem v družbi se je na štiristopenjski lestvici 23,7 odstotka vprašanih opredelilo za zelo nezadovoljne in črnoglede, za 23,9 odstotka velja, da so nezadovoljni in črnogledi. Da so nezadovoljni, a ne črnogledi, jih je odvrnilo 22,9 odstotka, da niso nezadovoljni in niso črnogledi pa 29,5 odstotka.

S splošnim stanjem v Sloveniji jih je povsem nezadovoljnih 29,4 odstotka, nezadovoljnih 34,9 odstotka, zadovoljnih 10,7 odstotka in zelo zadovoljnih 0,5 odstotka. Neopredeljenih je bilo 24,6 odstotka vprašanih. Nekaj manj kot polovica (47,6 odstotka) meni, da gre stanje v Sloveniji na slabše, da gre na bolje, pa jih meni le dobra desetina (11,6 odstotka). Da ostaja enako, je odgovorilo 40,8 odstotka vprašanih.

Kot ugotavlja Valicon, je z vidika stanja slovenske družbe povprečni državljan nekoliko bolj nezadovoljen kot z vidika osebne sreče. Dobra petina državljanov sodi med tiste, ki niso nezadovoljni s stanjem v slovenski družbi in hkrati niso črnogledi.

Raziskavo so izvedli v okviru spletnega panela anketirancev Jazvem.si. Rezultati so reprezentativni za slovensko spletno populacijo od 18 do 65 let, po spolu, starosti, izobrazbi in regiji. Anketa je potekala od 9. do 11. decembra, in sicer na vzorcu 992 državljanov.

Scroll to top
Skip to content