Voditelji članic unije so na decembrskem zasedanju pozvali k hitri uveljavitvi dogovora o sistematičnem nadzoru vseh potnikov na zunanjih mejah EU, doseženega v odziv na teroristične napade v Franciji. Ob tem so izpostavili, da je treba pri tem upoštevati specifični položaj nekaterih članic unije. Ta zadnji stavek je dodatek k sklepom, ki sprva ni bil predviden.

Dejstvo je, da bomo poostrili nadzor na zunanjih mejah EU tudi glede vstopa državljanov EU, da preprečimo določena varnostna in druga tveganja. To zavezuje ne samo schengenske države, kot je Slovenija, ampak tudi druge, ki so na zunanjih mejah EU, pa niso del schengna, kot sta Bolgarija in Hrvaška, je pojasnil Cerar.

Premier je ob tem izpostavil omenjeni dodatek v sklepih, ki ga je tudi sam podprl, in spomnil, da je že pred zasedanjem poudaril, da je določeno odstopanje treba predvideti. Upoštevanje specifičnega položaja posamezne države sicer po njegovih besedah nikakor ne zmanjšuje dejstva, da bo nadzor treba izvajati.

“Se bodo pa določene okoliščine lahko upoštevale. Še posebej je to pomembno v času turistične sezone, ko je prehod skozi Slovenijo in sosednje države izjemno velik. Takrat bomo lahko ocenjevali, ali je situacija takšna, da upravičuje kakšne posebne pristope. Ampak vse skupaj bo moralo biti v skladu s temeljnim principom sistematičnega poostrenega nadzora na meji,” je pojasnil.

Kakšne bodo finančne posledice uvedbe sistematičnega nadzora, za zdaj po njegovih besedah še ni jasno. Ko bodo ti izračuni znani, bodo tudi preverili, ali lahko uveljavljajo kakšna dodatna evropska sredstva za ta poostren nadzor, ki je v korist celotne EU in še posebej schengenskega območja, je še povedal premier.