Dileme ni: Javnost podpira vrnitev 2. januarja na seznam dela prostih dni

Dileme ni: Javnost podpira vrnitev 2. januarja na seznam dela prostih dni

Zgodbe z vračanjem 2. januarja kot prazničnega in prostega dne še ni konec, saj se bodo o njem v torek izrekali tudi v DS. Če bodo svetniki prisluhnili tokratni anketi Dela, dilem ne bi smelo biti. Odločitev DZ, da razglasi 2. januar za praznik, podpira več kot 80 odstotkov, ne podpira pa ga zgolj 14 odstotkov anketiranih, piše današnje Delo.

Da gre za populističen ukrep vlade premierja Mira Cerarja, meni dobrih 40 odstotkov anketiranih, kot popravljanje krivice 35 odstotkov vprašanih, petina pa je menila, da odločitve državnega zbora ni mogoče razumeti v nobenem od navedenih kontekstov. Razglasitve 2. januarja za praznik ne dojemajo kot populističen ukrep predvsem simpatizerji SDS in zaposleni; da gre za popravljanje krivice, ki jo je povzročila vlada leta 2012, v obdobju uvajanja protikriznih ukrepov, pa menijo podporniki ZL in upokojenci.

Naslednji sklop vprašanj so namenili vprašanju zdravstvene reforme. Na začetku jih je zanimalo, ali je ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc doslej storila dovolj ali premalo za pripravo in izvedbo te reforme. Dobrih 70 odstotkov sodelujočih v anketi je prepričanih, da je ministrica storila premalo, zgolj dobrih 10 odstotkov pa jih meni, da dovolj.

Skoraj dve tretjini sodelujočih v anketi ni prepričanih, da bo vladi uspelo izpeljati reformo, slaba četrtina pa meni nasprotno, da ji bo uspelo. Skupine ljudi, ki menijo, da aktualni vladi ne bo uspelo izpeljati zdravstvene reforme, so pretežno simpatizerji SDS in ljudje z osnovnošolsko izobrazbo. Skupine, ki menijo, da bo vladi uspelo izpeljati eno ključnih reform tega mandata, pa so podporniki SMC, DeSUS in starejši od 65 let.

Da bo Cerarjeva vlada delovala do izteka mandata, se pravi do polovice leta 2018, je prepričanih nekaj več kot polovica sodelujočih v anketi. Četrtina vprašanih meni, da bo prej razpadla, preostala četrtina pa se ni znala opredeliti. O dokončanju mandata vlade so prepričani zlasti podporniki SMC, SD in ZL, upokojenci, moški in skupina ljudi, ki ima dohodke nad 1500 evri mesečno. Da bo vlada prej razpadla, verjamejo podporniki SDS in skupina ljudi v starostni dobi od 35 do 44 let.

Glede na rezultate ankete na Delu sklepajo, da si ljudje absolutno ne želijo predčasnih volitev. Da naj vlada nadaljuje mandat kljub zadnji koalicijski krizi, meni 60 odstotkov vseh, ki so odgovarjali na to vprašanje. Predčasnih volitev si želi četrtina vprašanih. V tem primeru gre predvsem za podpornike SDS, medtem ko na drugi strani praktično vsi podporniki SMC, DeSUS in SD, ki so sodelovali v anketi, izražajo željo, da vlada dokonča mandat.

Spletno anketo je za uredništvo Dela med 14. in 15. decembrom na vzorcu 504 odraslih državljanov opravil oddelek za tržne raziskave Delo Stik.

Scroll to top
Skip to content