Ustavno sodišče zavrglo pobudo za presojo zakona o zdravljenju neplodnosti

Ustavno sodišče zavrglo pobudo za presojo zakona o zdravljenju neplodnosti

Ustavno sodišče je zavrglo zahtevo za oceno ustavnosti zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo, saj je ocenilo, da bi lahko predlagatelji že sami odpravili neustavnost, če menijo, da ta obstaja. Pobudo je vložilo 61 poslancev, ki je menilo, da je ureditev, ki umetno oploditev omogoča le parom, neustavna.

Kot je v obrazložitvi zapisalo ustavno sodišče, je pobudo vložila skupina poslancev (SMC, SD, DeSUS, ZL in ZaAB), ki je takrat tvorila absolutno večino zakonodajnega telesa. Zaradi svoje številčnosti bi lahko po mnenju ustavnih sodnikov že sama rešila določeno vprašanje, če meni, da je neustavno, ne pa da ga prelaga na ustavno sodišče.

“S tem je ustavno sodišče razbremenjeno odločanja o vprašanjih, ki jih more predlagatelj zahteve za oceno ustavnosti avtonomno sam rešiti v drugem – normodajnem pravnem postopku, in zato ni potrebe za intervencijo ustavnega sodišča,” so zapisali ustavni sodniki. Dodali so še, da dejstvo, da je bila pobuda vložena s strani neformalne skupine poslancev, ne more biti odločilnega pomena.

Ustavni sodniki so namreč odločitev oprli na določbo zakona o ustavnem sodišču, ki pravi, da DZ ne more zahtevati ocene ustavnosti predpisov in aktov, ki jih je sprejel saj lahko neustavnost odpravi že sam, če ocenjuje, da ta obstaja. Predlagatelj zahteve je bila sicer neformalna skupina poslank in poslancev, a ker je ta presegala absolutno večino zakonodajnega telesa, je ustavno sodišče menilo, da prepoved o vlaganju zahteve za oceno lastnega predpisa oziroma akta velja tudi zanjo.

O zadevi je odločalo osem ustavnih sodnikov in sodnic, pri čemer jih je za glasovalo sedem proti pa eden. Proti je glasovala sodnica Dunja Jadek Pensa, ki je dala odklonilno ločeno mnenje. Sodnica Jadranka Sovdat pa je dala pritrdilno ločeno mnenje.

Sodnica Jadek Pensa je v odklonilnem ločenem mnenju zapisala, da odločitev ustavnega sodišča ni umeščena v pravni okvir. Poleg tega določbe o prepovedi vlaganja zahtev za oceno ustavnosti lastnih predpisov in aktov pri pobudnikih po njenem ni mogoče uporabiti, saj se jim tudi ne očita, da so samo sprejeli izpodbijani zakon.

Predsednica ustavnega sodišča Sovdatova pa je v svojem pritrdilnem ločenem mnenju zapisala, da lahko več kot polovico poslancev DZ predlaga in tudi sprejme zakon, ne glede na število opredeljenih glasov pri odločanju. Če bi bilo taki večini dovoljeno izpodbijati zakon, bi bilo torej enako, kot če bi DZ sam izpodbijal zakon, je zapisala.

Zakon, ki so ga izpodbijajo podpisniki, je bil sprejet leta 2000 v času vlade Andreja Bajuka. Po parlamentarnih volitvah in nastopu nove vlade Janeza Drnovška je bila aprila 2001 sprejeta novela zakona, ki bi med drugim omogočila umetno oploditev tudi ženskam brez partnerja, omogočila uvoz spolnih celic in spremenila sestavo pristojne komisije za oploditev z biomedicinsko pomočjo.

Teden dni po sprejetju novele je 34 poslancev zahtevalo referendum, z zbiranjem podpisov podpore za razpis referenduma pa je začela tudi skupina volivcev. Volivci so na naknadnem zakonodajnem referendumu novelo večinsko zavrnili, zato ni bila uveljavljena.

Leta 2013 je skupina 38 poslancev iz vrst SD, PS, DeSUS in DL vložila zahtevo za presojo ustavnosti zakona, a jo je ustavno sodišče zavrglo, ker je vmes podpisnikom zaradi volitev prenehal poslanski mandat. Skupina 61 poslancev je nato isto ponovila decembra 2014.

Scroll to top
Skip to content