Koroški železniški progi se obetajo sremembe

Koroški železniški progi se obetajo sremembe

Regionalna razvojna agencija (RRA) Koroška potencial koroške železniške proge vidi na dveh ravneh. Kot kolesarsko in turistično progo ter kot progo, ki lahko služi migracijam delavcev in šolarjev čez mejo v Avstrijo. Zato predlaga več sprememb, o čemer se bodo pogovori nadaljevali v novem letu.

Koroška železniška proga v regijo na vzhodu vstopa po Dravski dolini iz smeri Maribora, nato vodi do Dravograda, od tam pa zavije v Mežiško dolino in prek Prevalj nadaljuje pot do meje z Avstrijo.

Na progi, ki torej povezuje Maribor s Pliberkom, je bil decembra 2011 zaradi ekonomskih razlogov na avstrijski strani ukinjen mednarodni tovorni promet med Prevaljami in Pliberkom, kar je prizadelo nekatera koroška podjetja. V potniškem prometu pa je med drugim omejitev ta, da je proga ob nedeljah in praznikih zaprta.

Kot je na zadnji seji sveta Koroške regije pojasnil Uroš Rozman z RRA Koroška, so se prve aktivnosti za izboljšanje stanja na koroški progi začele v jeseni 2015, ko je naročnik, podjetje Avstrijske železnice (ÖBB), začel z izdelavo študija upravičenosti železniške povezave Pliberk-Prevalje. Prvi rezultati, ki so jih marca 2016 predstavili v Gradcu, so pokazali, da bi proga lahko imela večji potencial ob spremembi voznega reda, modernizaciji postaj in proge ter prilagoditvi vlakov za prevoze koles.

Avstrijska stran se je odločila, da bo predvidoma v 2017 začela z obnovo štirih kilometrov proge do meje s Slovenijo z željo, da se pozitivne spremembe na progi zgodijo tudi v Sloveniji, je povedal Rozman. Na avstrijskem delu proge do meje je zdaj hitrost vlaka omejena na 20 kilometrov na uro, radi pa bi omogočili hitrost od 70 do 80 kilometrov na uro.

Pozitivnih sprememb si želijo tudi na slovenski strani, zato je RRA Koroška po pogovorih z ministrstvom za infrastrukturo in Slovenskimi železnicami pripravila predlog spremenjenega voznega reda. Predlog upošteva premike delavcev iz Slovenije, ki delajo v podjetju Mahle v bližini Pliberka, prav tako šolarje in študente iz Slovenije, ki se šolajo v Celovcu. Predlog tudi vključuje potencial, ki ga predvsem v poletnem času predstavljajo kolesarji na Dravski kolesarski poti, ki bi se lahko z vlakom vračali nazaj na začetek kolesarske poti v Avstriji.

Slovenske železnice, ki so se po Rozmanovih besedah na predlog pozitivno odzvale, bodo preverile ustreznost predlaganih sprememb in optimizirani vozni red predstavile predvidoma v januarju. Kot pravi Rozman, so prve naslednje spremembe voznega reda možne junija, naslednja možnost bo nato decembra. Povedal je še, da so tudi v podjetju Mahle izrazili pripravljenost, da organizirajo prevoz delavcev med železniško postajo in podjetjem.

Ministrstvo za infrastrukturo skupaj s Slovenskimi železnicami letos načrtuje obnovo železniške postaje na Ravnah na Koroškem. Do leta 2020 pa želijo pripraviti projekt obnove proge, urediti vse za električno vodenje postaj, s čimer bi se zmanjšali redni stroški vzdrževanja proge, prav tako načrtujejo zmanjševanje števila postaj. Elektrifikacija proge pa je predvidena le na odseku Maribor-Ruše, je še povedal Rozman.

Za januar je napovedano tudi srečanje vseh občin ob progi med Mariborom in Prevaljami, kjer bodo lahko predstavile svoje želje glede izboljšanja voznega reda in železniških postaj.

Scroll to top
Skip to content