Mineva četrt stoletja od mednarodnega priznanja Slovenije

Petnajstega januarja bo minilo 25 let, od kar je takratna Evropska skupnost, predhodnica današnje EU, priznala Slovenijo. To je bila prelomnica pri vključevanju države v mednarodno skupnost, sledila so priznanja še drugih držav in že maja istega leta je bila Slovenija sprejeta v ZN.

Kot prva je Slovenijo že dan po osamosvojitvi, 26. junija 1991, priznala sosednja Hrvaška, s katero sta se osamosvojili na isti dan. V drugi polovici leta so sledile še nekatere države naslednice nekdanje Sovjetske zveze.

Islandija, Švedska in Zvezna republika Nemčija so Slovenijo priznale 19. decembra 1991. Slednja je na ta dan sicer sprejela le sklep o priznanju, ki je v veljavo stopil 15. januarja 1992.

Vatikan in San Marino sta Slovenijo priznala 13. oziroma 14. januarja 1992. Prvi prekomorski državi, ki sta priznali novo državo, sta bili Kanada in Avstralija 15. in 16. januarja 1992. Rusija je Slovenijo priznala 14. februarja, 7. aprila 1992 je sledilo še priznanje ZDA, ki so bile sprva izrazito zadržane do slovenskega osamosvajanja.

Za odločilno velja priznanje Evropske skupnosti, ki je sledilo brionski deklaraciji. To so sprejeli 7. julija 1991, z njo pa se je končala desetdnevna vojna v Sloveniji. To je bil hkrati prvi mednarodni sporazum med Slovenijo in takratno Evropsko skupnostjo.

Po priznanju Evropske skupnosti so mednarodna priznanja začela deževati in do avgusta 1992 je Slovenijo priznalo že 92 držav. Danes ima Slovenija diplomatske stike z več kot 180 državami po svetu in je članica večine mednarodnih organizacij.

Že marca 1992 je začela delovati kot polnopravna članica Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi, današnje Ovse.

V ZN je bila Slovenija kot prva nekdanja jugoslovanska republika sprejeta maja 1992, leto kasneje je postala članica Sveta Evrope, pa tudi Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke. V Nato je bila sprejeta konec marca 2004, mesec kasneje, 1. maja 2004, pa je postala še članica EU. Nazadnje je leta 2010 vstopila v Organizacijo za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD).

Prav včlanitev v evroatlantske integracije je bila več kot desetletje po osamosvojitvi poglavitni cilj slovenske zunanje politike, država pa je na tej poti naletela tudi na nekaj ovir. Pridruževanje EU je sprva ovirala Italija, v Nato pa Slovenija ni bila povabljena v prvem valu širitve, kar je povzročilo nekaj razočaranja.

A dejstvo je, da je Sloveniji kljub opozorilom z več strani v času osamosvajanja v zgolj nekaj mesecih uspelo doseči mednarodno priznanje. Od vsega začetka je uživala podporo nekaterih držav – v prvi vrsti Nemčije in sosednje Avstrije ter Vatikana – sicer pa je bila svetovna politika do osamosvojitve jugoslovanske republike zadržana.

Kot je za STA lani pred 25. obletnico osamosvojitve pojasnil zgodovinar Božo Repe, je takrat praktično celotna mednarodna skupnost nasprotovala razpadu Jugoslavije – deloma zato, ker so diplomati še razmišljali v obrazcih bipolarnega sveta, še bolj pa zato, ker je obstajala bojazen, da bo krvavemu razpadu Jugoslavije sledil še bolj krvav razpad Sovjetske zveze z nepredvidljivimi posledicami, saj je imela ta tudi jedrsko orožje.

Za priznanje je bilo ključno stališče Badinterjeve komisije, objavljeno konec leta 1991, ki je ugotovila, da je Jugoslavija razpadla in da ni šlo za odcepitve posameznih republik, v mnenju številka 7 pa je predlagala, naj Evropska skupnost prizna Slovenijo.

Kot je decembra za STA povedal prvi slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel, ima prav Badinterjeva komisija “velike zasluge za to, da je Slovenija postala relativno hitro neodvisna in mednarodno priznana država”.

Sloveniji so na roko šle tudi mednarodne okoliščine, kot je bila združitev Nemčije, ki so ji bile po Repetovi oceni nekatere druge države glede priznanja Slovenije pripravljene popustiti na račun različnih koncesij pri združevanju.

Po vstopu v EU je Slovenija leta 2007 kot prva med državami iz t. i. velikega vala širitve uvedla evro, konec istega leta pa postala še članica schengenskega območja.

Zunanje ministrstvo bo 25. obletnico mednarodnega priznanja Slovenije v petek obeležilo z okroglo mizo in odprtjem dokumentarne razstave.

Povezane teme

25. obletnica osamosvojitve, Slovenija
Aktualno

Na cestah več prometnih nesreč, tudi zaradi zimskih razmer

Na cestah se je to dopoldne zgodilo več prometnih nesreč. Po podatkih prometnoinformacijskega centra je na primorski avtocesti med Uncem in počivališčem Lom zaradi nesreče zaprt prehitevalni pas v smeri Ljubljane, nastal je zastoj. Zaprta je tudi glavna cesta Slovenj Gradec-Dravograd pri Otiškem Vrhu, kjer dvigujejo tovorno vozilo.

Aktualno

Policija in KPK preiskujeta goljufije na Ema 2017

Potem ko je vodstvo Radiotelevizije Slovenija (RTVS) s svojimi ugotovitvami o projektu Ema 2017 seznanilo policijo in KPK, sta obe instituciji zaenkrat še na začetku presoje domnevnih nepravilnosti. Na policiji imajo zadevo v predkazenskem postopku, na KPK v fazi predhodnega preizkusa. Ne eni ne drugi pa ne razkrivajo dosedanjih ugotovitev.

Rubrika Aktualno

Aktualno

Cerar pričakuje, da bo Slovenija ostala neto prejemnica

Kategorija: Politika Fri, 23 Feb 2018 14:16:00 +0100 Bruselj – Premier Miro Cerar je danes ob prihodu na neformalni vrh EU izrazil pričakovanje, da bo Slovenija tudi v naslednjem večletnem finančnem okviru EU po letu 2020 ostala neto prejemnica evropskih sredstev. Ob tem se je zavzel za razvojno naravnan in ambiciozen evropski proračun, ki bo znašal več kot odstotek bruto nacionalnega dohodka unije. Slovenski premier pričakuje odprt pogovor na današnjem neformalnem vrhu, ki bo uvod v prava pogajanja o večletnem finančnem okviru unije po letu 2020. Voditelji bodo namreč razpravljali o političnih prioritetah, ki naj bi usmerjale pogajanja. Predvidoma bo v prihodnje več pozornosti namenjene zlasti migracijam in varnosti pa tudi socialnim vprašanjem. Drugi vidik razprave je obseg proračuna. Evropska komisija je že pred časom izpostavila, da bo treba proračun povečati z odstotka BND EU na od 1,1 do 1,19 …

Aktualno

Katarina Bergant nova vodja ljubljanskega tožilstva

Kategorija: Politika Fri, 23 Feb 2018 14:06:00 +0100 Ljubljana – Državnotožilski svet je za vodjo okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani imenoval Katarino Bergant, ki je za STA potrdila, da je že prevzela vodenje tožilstva. Bergantova je nasledila Tamaro Gregorčič, ki je po devetih letih vodenja največjega tožilstva v državi lani odstopila s te funkcije. Vodjo okrožnega državnega tožilstva imenuje državnotožilski svet na obrazložen predlog ministra za pravosodje po predhodnem mnenju generalnega državnega tožilca, in sicer za dobo šestih let z možnostjo ponovnega imenovanja. Gregorčičeva je odstopno izjavo z mesta vodje ljubljanskega okrožnega tožilstva podala v začetku avgusta, neuradno tudi zaradi negativne ocene, ki ji jo je podal državnotožilski svet. Da namerava odstopiti, naj bi sicer v preteklosti svojim sodelavcem že napovedovala. Kot je pred časom poročal časnik Dnevnik, državnotožilski svet ni dal pozitivne ocene za napredovanje ne Gregorčičevi ne eni izmed …

Aktualno

ZOI 2018: Košečkin zaklenil vrata, Rusi prvi finalisti (V ŽIVO)

Kategorija: Rezultati Fri, 23 Feb 2018 13:19:00 +0100 Pjongčang – Za prvo finalno vstopnico hokejskega turnirja v Južni Koreji se merita Češka in Rusija. Čehi so imeli precej težav, a so se do polfinala prebili preko ZDA po streljanju kazenskih strelov, na drugi strani pa so Rusi po presenetljivem uvodnem porazu proti Slovaški ujeli pravi ritem in začeli mleti nasprotnike.  Nazadnje je njihovo moč občutila Norveška in izgubila s kar 6:1 v četrtfinalu, proti Čehom pa tudi zvezdniškim Rusom, kjer prednjačita veterana Pavel Dacjuk in Ilja Kovaljčuk, zagotovo ne bo lahko. Rusi so na turnir, čeprav pod olimpijsko zastavo, prišli zelo motivirani, saj so se navijačem želeli oddolžiti za razočaranje z domačih iger v Sočiju. Odkar Rusija na olimpijskih igrah nastopa kot samostojna država, še nima hokejskega zlatega odličja in čeprav tudi letošnja zmaga tehnično gledano tega ne bi spremenila, …

Aktualno

Biatlon – štafeta (M): Trije v boju za kolajno, Slovenija trenutno 8. (V ŽIVO)

Kategorija: Slovenija Fri, 23 Feb 2018 13:16:00 +0100 Pjongčang – Danes bodo Slovenijo na tekmovališčih na olimpijskih igrah zastopali zgolj biatlonci. Na štafetni preizkušnji pa zaradi izčrpanosti ne bo nastopil prvi mož reprezentance Jakov Fak. Nosilec srebrne kolajne z individualne tekme bo zadnjo biatlonsko tekmo teh iger izpustil zaradi izčrpanosti: »Enostavno po vseh nastopih na teh igrah danes ne bi mogel nastopiti po svojih pričakovanjih, ker sem preveč utrujen.« Fak je sicer v Pjongčangu nastopil na vseh petih preizkušnjah do sedaj, tako štirih posamičnih, kot tudi na tekmi mešanih štafet. V slovenski četverici ga bo zamenjal Lenart Oblak. Zadnje dejanje biatlonskega sporeda se je začelo ob 12.15 po srednjeevropskem času, Slovenijo pa, poleg prej omenjenega Oblaka, zastopajo še Klemen Bauer, Mitja Drinovec in Miha Dovžan. Naslov iz Sočija branijo Rusi, ki tokrat, zaradi vsem znanih razlogov, nastopajo pod olimpijsko zastavo.   Biatlonska …

Aktualno

Švici bron v kerlingu, Nizozemcem sedmo zlato na ovalu

Kategorija: Rezultati Fri, 23 Feb 2018 13:00:00 +0100 Pjongčang – Švicarska moška reprezentanca se veseli brona v kerlingu. V boju za tretje mesto so bili Švicarji danes s 7:5 boljši od Kanadčanov. Za naslov olimpijskega prvaka se bosta v soboto pomerili Švedska in ZDA. To je četrta medalja za švicarski kerling. V naganu leta 1998 so postali prvaki, v Salt Lake Cityju 2002 in Vancouvru 2010 pa tako kot v Pjongčangu osvojili bron. Kanadčani, ki veljajo za najuspešnejšo reprezentanco v zgodovini iger s tremi zlati in dvema srebroma, te igre tako zapuščajo brez kolajne. Zlato so osvojili na zadnjih treh zimskih olimpijskih igrah. Že sedmo zlato za Nizozemsko, »dvojček« Nuisa Nizozemski hitrostni drsalci se veselijo že sedmega zlata v Pjongčangu. Zanj je poskrbel Kjeld Nuis, ki je slavil v disciplini 1000 metrov. S časom 1:07,95 je za štiri stotinke ugnal Norvežana …