Vlasta Nussdorfer: Se iz zgodovine lahko česa naučimo?

Vlasta Nussdorfer: Se iz zgodovine lahko česa naučimo?

Danes smo priča novim vojnam, mučenju, begu milijonov ljudi. Kako bodo ti dogodki videti iz zgodovinske perspektive," se sprašuje varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer v sredini kolumni na spletnem portalu Ius-info. In dodaja: "Ali se iz zgodovine česa naučimo?"

“Časi niso lahki in so povsem nepredvidljivi, kar je zelo ugodno za ekstremna razmišljanja. Mnogi se sklicujejo na korist množic, predvsem domačih. Veliko jih je. Nekateri so še tiho. Toda čutiti je nemir, uporništvo, besedne vojne,” ugotavlja varuhinja v svojem zapisu.

Ob tem se je dotaknila ravnanj novega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki govori o veliki Ameriki, zaposlitvah, zidu, obljublja izgon nesprejemljivih, drugačnih in tujcev. “Ljudje, ki so proti, zborujejo, a sledijo le novi podpisi. Ali ti Ameriki in vsem njenim ljudem res prinašajo rešitev? Morda spet le nekaterim. Adut mnogih je orožje, ki rožlja v tovarnah in zunaj njih,” je zapisala.

Spomnila je, da ne mine dan brez poročanja o spopadih. “Ljudi ni težko prepričati, kako sovražni so sosedje, kako nesprejemljiva je njihova vera, kako necivilizirani so pripadniki drugega naroda. Da ne omenjamo gospodarskih teženj po prevladi ali uničenju vsakogar, ki nam je napoti. In vedno nam je kdo,” ugotavlja.

Zavračanje drugačnih se po njenih besedah kaže v obliki diskriminacije, ksenofobije, nestrpnosti, antisemitizma in rasizma. Diskriminirani so v svoji okolici na svojstven način izolirani, ožigosani, živijo drugačen in za večino nesprejemljiv življenjski slog, v zdravju škodljivih razmerah, nimajo resničnih možnosti participacije, dobivajo najslabša dela ali sploh ne, ko delodajalci izvedo za njihovo osebnostno pripadnost. Tudi verska pripadnost vodi v zavračanje ali diskriminacijo, meni.

“Kje so medverski dialog, sodelovanje, medsebojno spoštovanje in priznavanje različnosti? O njih vendar govorijo tudi vere in njihovi vidni voditelji. Zelo glasen, a preslišan je celo papež,” meni varuhinja.

Odgovarja, da nam predsodki in strah ne dovoljujejo dialoga, sodelovanja in medsebojnega spoštovanja. “Izhoda ne bomo našli v izobčenju in izolaciji, temveč v strpnosti in razumevanju,” je prepričana.

Spomnila je na preteklost – na pobijanje Judov in Romov, Srebrenico. “Holokavst ali genocid zagotovo lahko preprečimo. Za to smo odgovorni vsi. Pravočasno lahko ustavimo bohotenje medetičnega ali medverskega sovraštva ali nestrpnosti do tujcev. Še bolje je, da ustvarjamo takšno družbeno ozračje, ki ne dopušča rasti skrajnih ideologij večvrednosti. In to pravočasno, saj je hitro lahko prepozno, o čemer priča zgodovina,” je poudarila.

Scroll to top
Skip to content