Opomin Evropske komisije ne bo zaustavil postopkov za izgradnjo blejske južne obvoznice

Opomin Evropske komisije ne bo zaustavil postopkov za izgradnjo blejske južne obvoznice

Opomin, ki ga je Slovenija prejela od Evropske komisije zaradi neustreznosti postopkov sprejemanja prostorskih načrtov, ne bo zaustavil postopkov za izgradnjo blejske južne obvoznice. Odkupi zemljišč tečejo dalje in projekt ni ogrožen, so prepričani na Bledu. Država pa bo prihodnji teden komisiji poslala svoj odgovor.

Podlaga za sprožitev postopka pri Evropski komisiji sta bili dve konkretni pritožbi, in sicer v zvezi s pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta za razbremenilno cesto Bled – Soteska in v zvezi z državnim prostorskim načrtom za gradnjo štiripasovne hitre ceste okrog Novega mesta. Ker komisija ni bila zadovoljna z odgovorom Slovenije, je decembra lani odprla kršitev oziroma uradni opomin, ki se nanaša na sistemsko ureditev v Sloveniji.

Kot so za STA pojasnili na ministrstvu za okolje in prostor, pripravljajo vladno gradivo, ki je odgovor na uradni opomin in ki mora biti na komisijo poslan do 9. februarja. Odgovor bo na odboru vlade za gospodarstvo predvidoma obravnavan 7. februarja. Več informacij pa na ministrstvu niso mogli podati, saj glede razkrivanja dokumentov komisije med postopkom kršitve veljajo posebna pravila.

Kar nekaj časa ni bilo povsem jasno, kaj to pomeni za projekt blejske južne razbremenilne ceste, saj tudi na blejski občini niso prejeli pojasnil. Sedaj pa direktor blejske občinske uprave Matjaž Berčon pojasnjuje, da gre v bistvu le za pritisk na državo, da spremeni zakonodajo glede vključevanja javnosti v sprejemanje prostorskih aktov, kar ne more biti povezano z blejsko obvoznico, zato ta projekt teče dalje in ni ogrožen.

Podlaga za začetek postopka pred Evropsko komisijo je bila sicer prav pritožba prebivalcev Mlina, ki nasprotujejo potrjeni trasi obvoznice. Vendar, kot zagotavlja Berčon, je njihov očitek, da javnost v postopek sprejemanja prostorskih aktov ni bila vključena, povsem napačen.

Trasa južne obvoznice je bila sprejeta že leta 1996, prvi občinski prostorski načrt je bil sprejet leta 2002, drugi pa leta 2012. “Ta je že tretjič v 20 letih potrdil in umestil to traso v prostor, seveda ob upoštevanju vseh postopkov vključevanja javnosti in ob vsej argumentaciji,” je izpostavil Berčon.

Če bi se konkretno pri tem projektu ugotovile kakšne postopkovne napake, pa bi morala komisija proti Sloveniji sprožiti tožbo, kar bi trajalo več let, meni Berčon, ki je prepričan, da bo v tem času cesta zagotovo že zgrajena. Leto 2021 kot rok za izgradnjo namreč ostaja povsem realen, je prepričan.

“Aktivnosti glede obvoznice se tako ne spreminjajo, zadeve dnevno tečejo dalje,” je izpostavil in pojasnil, da se nadaljujejo odkupi zemljišč. Na vzhodni strani je občina skupaj z državo odkupila že več kot polovico zemljišč za obvoznico, na zahodni strani pa približno četrtino. Gradnje naj bi lotili fazno, začenši na Betinovem klancu.

“Menimo, da bomo na vzhodni strani med Bledom, Mlinom in Koritnim konec tega leta že imeli odkupljena vsa zemljišča,” je dejal Berčon in dodal, da zaenkrat niti ne kaže, da bi bila potrebna kakšna razlastitev. “Institut razlastitve smo preizkusili na severni obvoznici in videli, da je lahko zaključen prej kot v pol leta,” je spomnil.

Kar se tiče gradnje severne obvoznice, pa Berčon še ta mesec pričakuje gradbeno dovoljenje in razpis za izbor gradbenega izvajalca za osrednji del severne obvoznice proti Gorjam. Če ne bo pritožb, bi lahko julija stekla gradnja, prihodnje poletje pa bi cesto lahko odprli. Ponudbe za izvedbo gradbenih del naj bi se gibale okoli pet milijonov evrov, doslej pa je bilo v severno obvoznico vloženo že okoli dva milijona evrov za gradbena dela in 750.000 evrov za odkup zemljišč.

Scroll to top
Skip to content