Hrvatje se strinjajo z vnovičnim uvajanjem vojaškega roka

Hrvatje se strinjajo z vnovičnim uvajanjem vojaškega roka

Nekaj več kot 54 odstotkov hrvaških državljanov podpira vnovično uvedbo rednega služenja vojaškega roka, kažejo rezultati raziskave agencije Promocijaplus, ki jih je v ponedeljek zvečer objavila komercialna televizija RTL. Redni odhod mladih ljudi na vojaško urjenje vidijo predvsem kot "potrebno obliko vzgoje" in "priprave na življenje".

Hrvaška vlada je potrdila, da razmišlja o vnovičnem uvajanju rednega služenja vojaškega roka v okviru nove strategije nacionalne varnosti, ki jo pripravljajo zaradi spremenjenih geopolitičnih in regionalnih okoliščin, predvsem v luči migrantske krize in terorističnih groženj.

Hrvaški mediji so prejšnji teden poročali, da naj bi redni vojaški rok potekal štiri tedne v poletnih mesecih, vojaško urjenje pa bi bilo obvezno za fante in prostovoljno za dekleta, a uradnega vladnega predloga zaenkrat ni bilo.

Hrvaška je ukinila obvezno služenje vojaškega roka leta 2008, ko je postala članica zveze Nato, devet let kasneje pa več kot polovica izmed 1300 anketirancev želi, da bi fantje po končani srednji šoli za določen čas oblekli uniformo hrvaške vojske.

Razlogi za obvezni vojaški rok so posebej zanimivi, je poudarila televizija RTL pri objavi izidov raziskave. “Globalni in regionalni varnostni izzivi niso niti približno prvi razlog, temveč vojaški rok vidijo kot odlično priložnost za učenje discipline, ki je mladi nimajo, in bolj splošno kot pripravo na življenje,” so pojasnili.

Anketiranci tudi menijo, da bo hrvaška vojska bolj dejavna ter da bodo mladi ljudje okrepili njen duh. Šele potem pridejo varnostni razlogi, na koncu patriotizem. Kot so dodali, je iz takšnih odgovorov možno sklepati, da na Hrvaškem vidijo mlado generacijo kot “medlo, brez delovnih navad in discipline”.

Rednemu služenju vojaškega roka sicer nasprotuje 44 odstotkov vprašanih, nekaj manj kot dva odstotka pa je neopredeljenih.

Večina nasprotnikov meni, da gre za predrag projekt, ki v sedanji situaciji ni prednosten. Ocenili so, da je profesionalna vojska boljša rešitev ter da je Hrvaška varna zaradi članstva v zvezi Nato. Nekaj odstotkov vprašanih pa je tudi prepričanih, da bi šlo za militarizacijo družbe.

Da je namen uvajanja rednega vojaškega roka promoviranje hrvaških oboroženih sil med mladimi, je prejšnji teden povedal tudi hrvaški premier Andrej Plenković. Hrvaški mediji pa so nato poročali, da se je 47-letni Plenković izognil služenju rednega vojaškega roka v nekdanji JLA zaradi anemije.

Plenković je za današnjo izdajo zagrebškega tednika Nacional povedal, da je bil oproščen vojaške službe, še ko je bil dijak pred 30 leti. “Med zdravniškim pregledom so ugotovili, da imam t.i. mediteransko anemijo, talasemijo minor,” je povedal.

Pojasnil je, da gre za dedno anomalijo v krvi, ki povzroča anemijo. “Odgovorno trdim, da moja prirojena anemija na noben način ne vpliva negativno na izvajanje moje premierske dolžnosti,” je zatrdil Plenković.

Hrvaški mediji so izbrskali, da vojaškega roka prav tako ni služil 38-letni predsednik sabora in vladne stranke Most neodvisnih seznamov Božo Petrov, in sicer “zaradi težav z vidom”.

Če se bo hrvaška vlada odločila na uvajanje rednega vojaškega roka, bodo morali odločitev potrditi poslanci v hrvaškem saboru.

Scroll to top
Skip to content