Slovenski poslanci Evropske ljudske stranke Milan Zver (EPP/SDS), Lojze Peterle (EPP/NSi), Romana Tomc (EPP/SDS), Franc Bogovič (EPP/SLS) in Patricija Šulin (EPP/SDS) so glasovali za sporazum.
“Ceta je najbolj napreden, ambiciozen, celovit in sodoben trgovinski sporazum, kadarkoli izpogajan s strani EU,” je glasovanje pospremil Zver. Kot najpomembnejše je poudaril, da bo Ceta spodbudila gospodarstvo EU in zagnala rast.
“Gre za sporazum, ki upošteva močne točke in specifike obeh gospodarstev, ob tem pa vsebuje dovolj varovalk za primere potencialnih težav,” je ocenil Peterle. “Škoda je, da sta se tako v razpravo o Ceti kot o podobnih prostotrgovinskih sporazumih naselila demagogija in populizem, kar je povzročilo izkrivljeno javno podobo sporazuma in slabo seznanjenost javnosti o njegovih dejanskih prednostih in resnični vsebini,” je še dodal.
“Gre za sodoben sporazum, ki ponuja zelo dobro podlago za sodelovanje, brez nevarnosti, da se znižajo evropski standardi,” je menila Tomčeva. “V preteklem letu je postalo očitno, da pri nasprotovanju Ceti ne gre toliko za vsebino, ki je mnogi sploh ne poznajo, ampak bolj za vprašanje nasprotovanja globalizaciji in širjenje populizma,” je sporočila in dodala, da bi bilo nevarno, da bi se EU gospodarsko zaprla sama vase.
Bogovič je podobno poudaril, da v državnem protekcionizmu in nasprotovanju mednarodni trgovini ne vidi dobrih obetov za razvoj Evrope, še manj pa za dvomilijonsko Slovenijo in njeno izrazito izvozno usmerjeno gospodarstvo. “Še posebej sem bil pozoren na zaščito visokih evropskih standardov glede varne hrane: Ceta jih v ničemer ne ogroža,” je zagotovil.
Šulinova pa verjame, da bo Ceta ustvarila številne nove priložnosti za trgovino in naložbe ter tako poskrbela za rast blaginje državljank in državljanov. Študija je pokazala, da bi s podpisom sporazuma bruto domači proizvod (BDP) v EU zrasel za 11,6 milijarde evrov. Prav tako naj bi se po analizah izvoz EU v Kanado povečal za 24,3 odstotka oziroma 17 milijard evrov, medtem ko naj bi se kanadski izvoz v EU povečal za 20,6 odstotka oziroma 8,6 milijarde evrov, je spomnila.
Proti Ceti pa sta glasovala poslanec Igor Šoltes (Zeleni) ter Tanja Fajon (S&D/SD). “Danes je Evropski parlament … pustil na cedilu Evropejke in Evropejce in v ospredje postavil interese korporacij in brezkompromisno kapitalistično logiko, s tem pa ogrozil vladavino prava, demokracijo, naše socialne in delavske pravice, naravne vire in javno zdravje,” je menil Šoltes.
Evropski hram demokracije je po njegovi oceni s tem ignoriral “do sedaj enega največjih množičnih državljanskih uporov”, ki je združil na milijone državljanov, nevladnih organizacij, predstavnike sindikatov, lokalnih skupnosti, stroke in drugih. “Ne gre za to, da smo proti trgovanju in sodelovanju s Kanado, a ne na račun naših pravic in temeljnih postulatov naše družbe,” je poudaril.
Fajonova pa je poudarila, da ne nasprotuje prostotrgovinskim sporazumom in prosti trgovini. “Menim pa, da potrebujejo reformo,” je poudarila in menila, da bi bilo treba pri tem začeti “pri temeljih, torej pri transparentnosti postopkov v nastajanju sporazumov in pri sodelovanju s civilno družbo”.
“V Evropskem parlamentu sem, da zastopam interese državljanov. Zato ne morem in ne smem spregledati poziva in argumentov tako zelo velikega števila Evropejcev, sindikatov, številnih uglednih pravnikov, nevladnih organizacij in drugih, k zavrnitvi sporazuma Ceta,” je še sporočila.
Proti sklenitvi Cete je glasoval tudi Ivo Vajgl (Alde/DeSUS), kar je bilo sicer v nasprotju s stališčem njegove politične skupine – Zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo. “Proti prostotrgovinskemu sporazumu med EU in Kanado sem glasoval, ker vzbuja toliko dvomov in nasprotovanja – tako v strokovni kot tudi široki javnosti po vsej Evropi, predvsem pa je doživel zelo angažirano nasprotovanje mladih,” je pojasnil.
Zadeva bi po njegovem zahtevala več poglobljenega premisleka, trgovina pa po njegovem “ni najpomembnejša stvar na svetu”. “S Ceto se nam utegnejo v Evropo vtihotapiti interesi več desettisoč ameriških podjetij, ki so registrirana v Kanadi in lahko v pogojih nove protekcionistične politike Trumpove administracije ustvarijo enosmerno brezcarinsko trgovanje med ameriško celino in Evropo,” je še opozoril.
