V Sloveniji lani posekali 6,1 milijona kubičnih metrov lesa

Lanski posek v slovenskih gozdovih je dosegel 6,1 milijona kubičnih metov, kar je drugi največji posek v zgodovini, kažejo končni podatki Zavoda za gozdove Slovenije. Podatke je danes ob robu zaključka 11. licitacije vrednejših sortimentov lesa v Slovenj Gradcu predstavil direktor zavoda Damjan Oražem.

V Sloveniji je tako posek tretje leto zapored presegel šest milijonov kubičnih metrov lesa, prej so bile letne sečnje več let okoli štirih milijonov kubičnih metrov.

Največji posek je bil dosežen leta 2014, in sicer 6,35 milijona kubičnih metrov. “Šest milijonov pomeni približno toliko, kot je možno posekati v slovenskih gozdovih. Načrti dovoljujejo približno 6,3 milijona kubičnih metrov,” je pojasnil Oražem. Letni prirastek v Sloveniji pa je sicer dobrih osem milijonov kubičnih metrov.

Količino dovoljenega letnega poseka je Oražem primerjal s ponujenim na 11. licitaciji vrednejših sortimentov lesa in navedel, da je na licitaciji ponujen vsak 3000. kubični meter. To razmerje je po njegovih besedah enako kot pri vrhunskem športu, “in to so predstavniki, ki gredo na olimpijske igre”, pri čemer so nekateri dosegli lepe rezultate, je ocenil Oražem.

Od lanske skupne sečnje v slovenskih gozdovih 60 odstotkov predstavlja sanitarna sečnja. Od tega 2,3 milijona kubičnih metrov zaradi napada lubadarja, približno en milijon pa še zaradi žleda iz leta 2014.

So pa po Oražmovih besedah glede na podatke iz druge polovice leta 2016 trendi glede napada lubadarja v Sloveniji ugodni. Gozdarji porast populacije lubadarja beležijo le še na Tolminskem in Blejskem, na ostalih območjih Slovenije pa se je rast populacije po zdajšnjih ocenah umirila. Na zavodu za gozdove ocenjujejo, da je bil vrh dosežen v prvi polovici lanskega leta.

Prvi mož zavoda za gozdove računa, da bi se v nekaj letih, če bo k temu pripomoglo tudi vreme, populacija lubadarja umirila, pri čemer pa je še naprej stalna skrb glede tega nujna.

Glede sanacije gozdov po ujmah in obsežni sanitarni sečnji je Oražem izpostavil, da je država v naslednjih letih namenila izdatna sredstva za te namene tudi iz programa razvoja podeželja. Na voljo je 15 milijonov evrov in do leta 2022 je po njegovih besedah zagotovljenega dovolj posla tako za drevesničarje kot tudi za tiste, ki bodo pogozdovali. Gozdov, kjer je potrebno tovrstno pogozdovanje, je v Sloveniji od 1500 do 2000 hektarjev, sadili pa bodo različne drevesne vrste, odvisno od rastišč in glede na klimatske napovedi.

Ob tem zavod za gozdove izvaja še druge podporne ukrepe, je še pojasnil Oražem.

Povezane teme

gospodarstvo, Slovenija, slovenski gozdovi
Aktualno

Na ljubljanski infekcijski kliniki sprejeli tri osebe s sumom na tetanus, kar je zelo neobičajno

Na infekcijski kliniki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana so v zadnjih dveh dneh sprejeli tri starejše osebe, ki so najverjetneje zbolele za tetanusom, je danes v izjavi za medije dejala Tatjana Mrvič s klinike. Takšna situacija je neobičajna, saj se je pojavnost tetanusa, ki je sicer smrtno nevarna bolezen, zaradi cepljenja močno znižala.

Rubrika Aktualno

Aktualno
Bojana Beović

Beovićeva opozarja, da bi v Sloveniji potrebovali več hitrih testov kot pa jih je na razpolago, saj so težave z dobavo

Vodja svetovalne skupine za covid-19 Bojana Beović je danes v izjavi za STA opozorila, da bi v Sloveniji potrebovali več hitrih testov na novi koronavirus, kot pa jih je na razpolago. V zdravstvu si po njenih besedah želijo tudi še hitrejše teste, kot pa jih zdaj uporabljajo. Pojasnila je, da je pomanjkanje hitrih testov posledica težav z dobavo.