Motl je ob današnjem poročanju o kriminalističnih preiskavah o spolnih zlorabah otrok opozoril, da so mlajši otroci bolj ranljivi za tiste, ki zlorabljajo te nove tehnologije in imajo veliko preverjenih metod, da pridejo do žrtev, ki jih želijo spolno izkoristiti. Internet po njegovih besedah postaja vedno kompleksnejši pojav, hkrati s tem pa narašča problematika internetnih spolnih zlorab.

Kljub temu pa število prijav na prijavni točki Spletno oko z leti ne narašča, je poudaril Motl. V zadnjem letu je njihovo število celo upadlo, in sicer iz 565 leta 2015 na 185 lani. Zmanjšalo se je tudi število prijav, ki so jih posredovali policiji. Razlog vidi v spremembi zakonodaje pred nekaj leti, saj je ogledovanje posnetkov kaznivo dejanje, zato so ljudje bolj zadržani pri prijavah. Pri tem je izpostavil, da to ne pomeni, da je manj posnetkov spolnih zlorab otrok na internetu.

Do zlorab preko spleta lahko pride takrat, ko najstniki pošiljajo gole fotografije vrstnikom. Nevarnost namreč je, da te ne ostanejo pri naslovniku in da jih ta posreduje naprej, tako pa se lahko znajdejo na pornografskih straneh. Edina zaščita pri temu je po njegovih besedah ta, da golih fotografij nikoli ne pošiljajo preko interneta.

Pri nagovarjanju mladoletnih oseb z namenom spolne zlorabe pa se storilci pretvarjajo, da so vrstniki žrtve ter tako želijo izvedeti čim več podatkov. Poleg tega zapeljejo otroke na pogovor o spolnosti in jih pripravijo na to, da se osebno srečajo. Zato Motl svetuje, da svojih osebnih podatkov ne posredujejo nepoznanim osebam ter ne podležejo vabilom na zmenek.

Motl še pojasnjuje, da pri spolnem izsiljevanju storilec z zlorabo moči od žrtve zahteva spolne usluge ali denar. V veliko primerih storilec preko video pogovora vzpostavi z žrtvijo zaupen odnos ter jo pripravi do tega, da se sleče. S tem pa jo v nadaljevanju spolno ali denarno izsiljuje. Pri tem Motl priporoča, naj se nikoli ne slečejo pred neznanci.

Ob tem pa je pozval vse, ki se kdaj srečajo s posnetki spolne zlorabe otrok na internetu, naj to nemudoma prijavijo na njihovi spletni strani.

Prijavna točka spletno oko redno sodeluje s policijo in jim posreduje prijave domnevnih posnetkov spolnih zlorab otrok. V desetih letih njihovega delovanja so prejeli 5118 prijav, v 1397 primerih so ocenili, da gre dejansko za internetno spolno zlorabo otrok in jih v skladu s tem posredovali organom pregona.

Prijavna točka Spletno oko je projekt v okviru centra za varnejši internet, ki ga koordinira Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani. Spletno oko sprejema anonimne prijave posnetkov spolne zlorabe otrok. V veliki večini gre za slovenske prijavitelje, vendar na posnetkih večinoma niso slovenski otroci, je še povedal Motl.