“Če bo država gluha za naše zahteve, stavka bo, pa če medicinske sestre lastnoročno zvlečem na cesto”

“Če bo država gluha za naše zahteve, stavka bo, pa če medicinske sestre lastnoročno zvlečem na cesto”

Če nam do prihodnje pomladi ne uspe uresničiti ciljev, gremo v stavko. Zdaj groženj o stavki ne vpletam v pogajanja, a če bo država gluha za naše zahteve, stavka bo, pa če medicinske sestre lastnoročno zvlečem na cesto," je v pogovoru za današnjo izdajo časnika Večer dejala predsednica Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije Jelka Mlakar.

Predsednica sindikata, ki zastopa interese medicinskih sester, babic, zdravstvenih tehnikov in bolničarjev, pravi, da lahko v bolnišnicah ustavijo sistem v enem dnevu. A obenem odkrito prizna: “Medicinskih sester ne spravimo na cesto. Ali drugače povedano: zvleči jih bomo morali. Če nam v enem letu ne bo uspelo uresničiti sindikalnih zahtev, bom za labodji spev svoje sindikalne kariere organizirala takšno stavko medicinskih sester, kot je Slovenija še ni videla. Prisežem,” je napovedala Mlakarjeva, ki po 12 letih na čelu sindikata ne misli več kandidirati.

Ugotavlja, da si v zdravstvu eni ne upajo, v socialnovarstvenih ustanovah, domovih za starejše denimo, pa si tako ali tako nihče ne upa.

Kot navaja, se že 12 let delajo analize in preverjanja potreb po kadrih in še pred recesijo je bilo izračunano, da manjka 21 odstotkov medicinskih sester, v času recesije se je ta manko povečal še za pet odstotkov. Manjka 25 odstotkov medicinskih sester, ki negujejo hospitalizirane bolnike.

Konec avgusta 2015 so bili po njenih besedah delodajalci, večinoma bolnišnice in domovi za starejše, zaposlenim v zdravstveni negi dolžni plačilo za 300.000 nadur. Če bi ure prevedli v zaposlitve, bi videli, da manjka vsak dan 1800 medicinskih sester. Pa jih ne zaposlijo, četudi imamo na zavodih za zaposlovanje tisoč medicinskih sester ali zdravstvenih tehnikov, kakorkoli se je že spreminjal ta naziv, in tudi že 300 diplomiranih medicinskih sester.

Po njenih besedah so pripravljeni na odpiranje kolektivne pogodbe za zaposlene v zdravstveni negi in prav namerno so čakali na izid zdravniških pogajanj, da vidijo, kaj je država pripravljena dati zdravnikom. “Nočemo še ene slabe izkušnje. Leta 2008, ko smo šli v nov plačni sistem, smo namreč doživeli neprijetno presenečenje, ker so zdravniki ubrali popolnoma drugačno metodologijo določanja plač, kot velja za vse druge javne uslužbence. Nismo hoteli še enkrat na led,” je pojasnila in dodala, da je v dogovoru z zdravniki nekaj novosti, ki jim želijo slediti.

Mlakarjeva je še opozorila, da medicinska sestra pri nas opravi mnogo tega, kar drugod delajo zdravniki, tudi postopke, pri katerih lahko hudo ogrozijo zdravje pacientov. Zato tudi pravi, da medicinske sestre pri nas – za razliko od vojakov v mirnodobskem času – nosijo orožje vsak trenutek. In se ne more strinjati s tem, da so vojaki zato, ker nosijo orožje, v izhodiščni oceni avtomatsko za tri plačne razrede višje od medicinskih sester.

Druga stvar, ki jo nameravajo doseči, je tako imenovano poklicno zavarovanje, napoveduje in dodaja, da medicinska sestra, ki neguje deset neokretnih bolnikov, v enem samem turnusu dvigne od 850 do 1500 kilogramov teže. “Da ne govorim o psihičnih obremenitvah, ki so izjemne,” dodaja. Vsakodnevno dobiva tudi obvestila o agresivnosti, predvsem verbalni. Agresivni so pacienti, tudi njihovi spremljevalci ali bližnji.

Scroll to top
Skip to content