Evropski voditelji, med njimi slovenski premier Miro Cerar, bodo sprejeli rimsko izjavo, v kateri bodo izpostavili dosedanje dosežke, potrdili enotnost, skupne interese in vrednote ter orisali izzive in prednostne naloge v prihodnjih desetih letih.

Ambicije so v strahu pred vzponom evroskeptikov na volitvah v Franciji, Nemčiji in Italiji skromne – posredovati sporočilo enotnosti. A tudi to ambicijo sta z raznimi zahtevami postavili pod vprašaj Poljska in Grčija, ki pa sta na koncu izjavo podprli.

Rimska izjava se začne z izrazom ponosa ob dosežkih edinstvene unije, ki je vstala iz pepela vojne. Njen duh pa naj bi najbolje ponazarjale sklepne besede: “Združili smo se, da bi nam bilo bolje. Evropa je naša skupna prihodnost.”

Voditelji naj bi v izjavi, v kateri ločitev od Britanije naj ne bi bila izrecno omenjena, izpostavili, da se unija sooča z izzivi brez primere: regionalnimi konflikti, terorizmom, migracijskimi pritiski, protekcionizmom ter socialnimi in gospodarskimi neenakostmi.

Eno osrednjih vprašanj je bila opredelitev do koncepta Evrope več hitrosti, s katerim želijo zahodne članice zagotoviti prožnejšo in učinkovitejšo unijo ter s tem njen obstoj, v vzhodnih pa vzbuja strah pred drugorazredno obravnavo in izključenostjo.

Pričakuje se ohlapen zapis, da bodo članice “delovale skupaj, različno hitro in intenzivno, ko bo to potrebno, ob premikanju v isti smeri”. Ob tem naj bi zatrdile, da bodo vrata vselej odprta tistim, ki se bodo želele pridružiti pozneje.